RECIKLAŽNI POTENCIAL SLOVENSKIH BOLNIŠNIČNIH ODPADKOV

mag. Alan Ninčević, dipl. var. inž., UKC Ljubljana prof. dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut, Ljubljana

1

Namen

V kolikšni meri so snovno oz. energetsko izkoriščeni nastali odpadki splošnih bolnišnic v RS?

S katerimi metodami se obdeluje bolnišnične odpadke v RS?

Kje so rezerve za boljši izkoristek bolnišničnih odpadkov?

S katerimi ukrepi lahko bolnišnica prispeva k večji stopnji recikliranja svojih odpadkov?

Uvod

• • • • • • • Bolnišnica predstavlja kompleksen in multidisciplinaren sistem, ki vključuje številne dejavnosti: zdravstvena, izobraževalna, raziskovalna, farmacevtska … Število oskrbovanih bolnikov in s tem tudi storitev iz leta v leto narašča (staranje prebivalstva, življenjski slog, boljša diagnostika, dostopnost storitev) Posledica naraščajoče dejavnosti so večje količine bolnišničnih odpadkov (količina zbranih odpadkov iz zdravstva je v zadnjih 5 letih narasla za faktor 3) Posledica bolnišnične dejavnosti so nastali odpadki v trdni in tekoči obliki Uredba o odpadkih (2011) - odpadke je potrebno ločeno zbirati in obdelati Odpadki predstavljajo breme in hkrati možnost za onesnaženje okolja Izraba odpadkov je odvisna od kakovosti ločeno zbranih in oddanih frakcij odpadkov iz bolnišnic in od razpoložljivih predelovalnih kapacitet v RS

Recikliranje

Ekosistemi so sposobni 100 % obnove odpadnega materiala neomejeno dolgo.

Kroženje snovi v ekosistemu ali ekološki cikel je gibanje oz. prehod (organskih in anorganskih) snovi iz enega stanja v drugo - živa materija. (Howard T. Odum) Tehnološko recikliranje se razlikuje od ekološkega predvsem v obsegu, stopnji, kompleksnosti in organizaciji (umetno reguliran postopek ↔ naraven proces) • • Tehnološko recikliranje: snovni izkoristek - reciklaža uporabnih materialov v odpadkih energija v odpadkih - pretvorba iz ene oblike v drugo → toplota, elektrika Rio de Janeiro 92` - Agenda 21 - povečajte delež recikliranja Hierarhija ravnanja z odpadki - Uredba o odpadkih

Vhod

Sanitetni in medicinski material Tehnični, higienski in potrošni material Tehnična in delovna oprema s pripomočki Zdravila

Nastanek odpadkov

Bolnišnica

Živila Voda

Izhod

Emisije v zrak Nevarni odpadki iz zdravstva Nenevarni odpadki iz zdravstva Drugi nevarni odpadki Mešani komunalni odpadki Odpadki za recikliranje Direktni nabava Obiskovalci, pacienti in osebje Skladišče Odpadna voda Emisije v tla

Metode

Razdelitev odpadkov v skupine z upoštevanjem ÖNORM S 2104:

• • • • • Nevarni odpadki iz zdravstva (infektivni odpadki, odpadki nevarnih kemikalij, citostatični odpadki, radioaktivni odpadki) Nenevarni odpadki iz zdravstva (neinfektivni odpadki iz zdravstva, ostri predmeti, patološki odpadki, odpadna zdravila, nenevarne kemične snovi in pripravki) Drugi nevarni odpadki (nevarna odpadna električna in elektronska oprema, baterije, ki vsebujejo težke kovine, akumulatorji, doze pod tlakom, mineralna in sintetična olja) Mešani komunalni odpadki (preostali nenevarni odpadki, ki niso razvrščeni v eno izmed naštetih skupin odpadkov) Nenevarni odpadki za recikliranje (odpadna embalaža, biorazgradljivi kuhinjski odpadki, papir, kovine, gume, kosovni odpadki, les, alkalne baterije, tonerji in kartuše, tekstil)

Metode

• Primerjava nastalih deležev posameznih skupin odpadkov za 12 splošnih bolnišnic v Republiki Sloveniji.

• Analiza odstranjevanja posameznih skupin odpadkov za največjo slovensko bolnišnico in ocena izrabe odpadkov.

• Primerjava nastalih deležev in ravnanja z odpadki med največjo slovensko in avstrijsko bolnišnico.

• Primerjava načinov obdelave mešanih komunalnih odpadkov med Republiko Slovenijo in Avstrijo.

Rezultati

• • • Splošna bolnišnica v RS proizvede v povprečju 24 vrst različnih odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov • 90 % nastalih bolnišničnih odpadkov je po sestavi podobnih mešanim komunalnim odpadkom Deleži posameznih skupin odpadkov se med bolnišnicami zelo razlikujejo, kar kaže na neenotno politiko ločenega zbiranja odpadkov Največjo skupino odpadkov zajemajo mešani komunalni odpadki (37 %), kar predstavlja neizkoriščen surovinski in energetski potencial bolnišničnih odpadkov (delež med obravnavanimi bolnišnicami občutno varira: 14 – 71 %)

Rezultati

• • • • Nenevarni odpadki za recikliranje so druga največja skupina (31 %) (delež med bolnišnicami varira od 11 do 57 %) 9 % vseh odpadkov so nevarni odpadki, od tega je kar 60 - 95 % infektivnih odpadkov (zahtevajo termično obdelavo, da se uniči patogenost odpadka) Večina nastalih odpadkov so kratkotrajni produkti za enkratno uporabo (> 50 % delež predstavlja odpadna embalaža, ki jo je mogoče reciklirati) Od skupne mase vseh artiklov, ki vstopajo v dejavnosti bolnišnice je do 50 % trdnih odpadkov, druga polovica so tekoči odpadki

Bolnišnični odpadki v bolnišnicah RS

Bolnišnica UKC Ljubljana UKC Maribor SB Celje SB Nova Gorica SB Murska Sobota SB Novo mesto SB Izola SB Slovenj Gradec SB Jesenice SB Ptuj SB Trbovlje SB Brežice Skupna količina vseh odpadkov

3.368.108

1.661.833

1.099.144

566.424

537.274

506.634

368.674

348.875

339.928

244.278

133.423

118.827

Nevarni odpadki iz zdravstva

6,00% 5,18% 3,64% 6,64% 5,64% 3,74% 12,95% 7,88% 5,54% 2,34% 2,38% 9,64%

Nenevarni odpadki iz zdravstva

26,84% 15,22% 47,21% 12,34% 0,23% 40,05% 9,89% 27,70% 42,33% 27,28% 31,01% 27,23%

Drugi nevarni odpadki

1,68% 0,67% 0,18% 0,09% 0,51% 1,13% 0,00% 0,69% 1,09% 0,36% 2,93% 0,05%

Mešani komunalni odpadki

37,31% 22,13% 21,98% 42,60% 71,00% 26,03% 51,01% 16,64% 13,79% 41,69% 45,67% 52,18%

Nenevarni odpadki za recikliranje

28,17% 56,81% 27,00% 38,33% 22,63% 29,05% 26,15% 47,08% 37,25% 28,33% 18,01% 10,90% Vir: ARSO, 2011

Povprečni deleži nastalih bolnišničnih odpadkov v splošnih bolnišnicah RS v letu 2010

Nevarni odpadki iz zdravstva; 5,96% Nenevarni odpadki za recikliranje; 30,81% Nenevarni odpadki iz zdravstva; 25,61% Mešani komunalni odpadki; 36,84% Drugi nevarni odpadki; 0,78% Vir: ARSO, 2011

Obdelava bolnišničnih odpadkov UKC Ljubljana

BOLNIŠNIČNI ODPADKI

ločeno zbiranje na mestu nastanka primarno sortiranje INFEKTIVNI ODPADKI 5% TERMIČNA OBDELAVA (PARNA STERILIZACIJA) LF SOSEŽIG ODPADKOV 11% NENEVARNI ODPADKI IZ ZDRAVSTVA 27 % DRUGI NEVARNI ODPADKI 2 % ODPADKI ZA RECIKLIRANJE 28% MBO 32 % TF ODLAGANJE PREOSTANKA OBDELANIH ODPADKOV 20 % priprava za predelavo Kovine 1 % Izcedne vode 6 % OEEO 1 % PONOVNO SORTIRANJE 28% SEŽIG 1 % RECIKLIRANJE 28 % skupaj : cca. 40 % snovne izrabe 2 % MKO 38 % ODLAGANJE NEOBDELANIH ODPADKOV 40 %

Primerjava nastalih deležev odpadkov in načina odstranjevanja med bolnišnicama v Lj. in Dunaju

Vrste odpadkov

Nevarni odpadki iz zdravstvene dejavnosti Preostali odpadki iz zdravstvene dejavnosti Drugi nevarni odpadki Mešani komunalni odpadki Nenevarni odpadki za recikliranje

Skupina odpadkov

1 2

UKC Ljubljana AKH Dunaj UKC Ljubljana AKH Dunaj

6,0% 26,8% 3,5% 56,2% Termična obdelava, MBO MBO Sežig Sežig 3 4 5 1,7% 37,3% 28,2% 2,0% 7,4% 30,9% Sežig Odlaganje Recikliranje Sežig Sežig Recikliranje

Primerjava načinov obdelave mešanih komunalnih odpadkov (2010)

Odlaganje; 57,9% Sežig z energetsko izrabo; 29,5%

Republika Slovenija

Kompostiranje; 2,3%

Avstrija

Odlaganje; 0,7% Recikliranje; 38,9% Sežig z energetsko izrabo; 1,0% Kompostiranje; 39,6% • V RS se je v obdobju od leta 2004 2010 količina odloženih odpadkov zmanjšala za 11 %.

• V enakem obdobju se je povečala količina recikliranih odpadkov za 5 %.

• Avstrija je pričela s sežigom MKO leta 2004 in je količino odloženih odpadkov iz leta 2003 (1.483.000 ton) znižala na 35.000 ton leta 2010.

• V enakem obdobju je povečala količino recikliranih odpadkov za 34 %.

Recikliranje; 30,1% Vir: Eurostat, 2011

Načini obdelave mešanih komunalnih odpadkov v EU v letu 2009

Vir: Eurostat, 2011

Predlogi za povečanje učinkovitosti sistema

• • • • • • • • aktivno sodelovanje in izmenjava informacij s pooblaščenci za ravnanje z odpadki iz drugih bolnišnic, z zbiralci in obdelovalci programirano teoretično in praktično izobraževanje s poudarkom na ustreznem zbiranju in razumevanju okoljevarstvene problematike optimizacija rabe izdelkov v bolnišnici (odprava zalog in starih bremen) pogostejši nadzor nad ustreznostjo ločenega zbiranja odpadkov bolnišnice se lahko vključijo v mednarodno platformo bolnišnic, ki se ukvarja z napredkom na področju vplivov na naravno okolje izboljšati promocijo učinkovitega ravnanja z bolnišničnimi odpadki (izdelava plakatov, zgibank, navodil, intranetnih spletnih strani in video posnetkov, organizacija ogledov primerov dobre prakse) z analizo procesa dela evidentirati lokacije nastanka posameznih vrst odpadkov in preveriti ali je nameščena ustrezna embalaža za zbiranje in zagotovljen ažuren interni transport nastalih odpadkov vzpostaviti transparenten informacijski sistem merjenja in vrednotenja kazalnikov učinkovitosti sistema ravnanja z odpadki.

Zaključek

• • • • • • • Velika količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov po bolnišnicah kaže na problematiko učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov znotraj ustanov Med mešanimi komunalnimi odpadki (37 %) je še vedno preveč odpadkov, ki bi jih bilo mogoče reciklirati (odpadna embalaža, odpadki iz zdravstva) Med načini obdelave bolnišničnih odpadkov v RS še vedno prevladuje odlaganje neobdelanih odpadkov na odlagališča Za bolnišnico UKC Ljubljana kot referenčno ustanovo je ocenjena vrednost: 28 % snovne izrabe, 12 % energetske izrabe, 40 % odpadkov se neobdelanih odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke Primerjava z referenčno bolnišnico v Avstriji (več kot 2 milj. pacientov/leto) kaže da je mogoče tudi v velikih sistemih doseči višjo okoljsko kulturo Z izdelavo analize artiklov, ki vstopajo v bolnišnično dejavnost bi bilo možno vplivati na ustreznejši izbor že pri nabavi novih artiklov (okoljski vidik) RS bi morala poskrbeti za obdelavo bolnišničnih odpadkov na prostoru RS (izgradnja infrastrukture, omejiti izvoz velikih količin odpadkov v tujino)