Transcript Papiga
PAPIGE MENTOR: MLADEN KOPASIĆ AVTOR: ALAN RAMIĆ DATUM: 06.03.2013 SPLOŠNI PODATKI PAPIGE V svetu poznamo mnogo vrst ptic, nekatere imamo za hišne ljubljenčke, druge pa vidimo le v naravi. Večina vrst ptic je zaščitenih, zato nekaterih vrst ne moremo dobiti več v trgovinah z malimi živali. Papige so posebne vrste ptic, ki jih od preostalih ptic takoj prepoznamo. Poznamo 353 vrst papig. Prepoznamo jih po veliki glavi, kratkem vratu in močno zakrivljenem kljunu. Imajo trdo, lesketajoče se in pretežno zeleno perje z lisami v različnih živobarvnih odtenkih, ki jih dobro skrijejo v drevesni krošnji. Na nogi imajo 2 prsta obrnjena naprej in 2 nazaj, kar je dobro za plezanje po vejah. Pomagajo si tudi s kljunom, ki jim služi kot tretja okončina. Z ozkimi in na koncu zašiljenimi perutmi hitro letijo in spretno spreminjajo smer. Te barvite in zelo opazne ptice živijo v večini toplih predelov na Zemlji, še posebej pogoste so v tropskih gozdovih. Skoraj vse papige se hranijo z rastlinsko hrano, s semeni, lešniki, sadeži in cvetovi. Pri jedi morajo usklajeno premikati kljun in noge. Na eni nogi sedijo, z drugo pa držijo hrano in si jo podajo v kljun, ki hrano zdrobi. Večinoma se hranijo v drevesih, nekatere pa se redno spuščajo na tla. Papige se pogosto družijo v glasne jate. Ptice se sporazumevajo z različnimi klici, od raskavih vriskov do predirnih krikov. Pri večini vrst ostajajo pari skupaj več let. Četrtina vseh vrst papig je ogroženih, nekaj pa jih je izumrlo. Najbolj jih ogroža trgovina z malimi živalmi, zaradi katere vsako leto prepolovijo sto tisoče papig. Enako nevarno je tudi izsekavanje gozdov. Ena izmed najbolj razširjenih, priljubljenih in zelo simpatičnih vrst so AGAPORNISI ali črnoglave papige. Hitro se udomačijo in so zelo barvne. Največkrat imamo v naših domovih NIMFE in SKOPČEVKE. Poleg pravih papig sodijo v to skupino ptic še ARE, LORIJI in LORIKETI. So glasne in družabne ptice. Črnoglava papiga • Je črnoglava z rdečim kljunom in značilnim belim kolobarjem okoli oči. Zaradi navezanosti do druge papige jim pravimo tudi LJUBČKI ali ZALJUBLJENE PAPIGE. Hitro se udomačijo. • Samica zgradi gnezdo, medtem ko večina drugih papig znese jajca v duplo. Živi v Afriki in je pogosta vrsta. Zraste do 14,5cm. Nimfa • Je najmanjša vrsta kakadujev in edina, ki ima dolg rep. Med počivanje in hranjenjem je tanek čop zložen skupaj, ko pa leti žvižga. Živi v manj poraščenih gozdovih, predvsem v Avstraliji. Zraste do 32cm. Je zelo pogosto v naših domovih. Vendar mora imeti na voljo svežo vodo. Je zelo prijetna, čeprav je včasih glasna. Skobčevke • Pred 100 leti je prva skobčevka prišla v Evropo. Hitro in lahko se množijo. Če z njo ravnamo pravilno, še kar dobro oponaša človekovo govorico. Lahko živi tudi do 15 let. Velika je 18 do 22cm. Zaradi dolgega repa, pa je videti večja. Je zelene barve, na vratu in po hrbtu ima temnejše, valovito vzorčasto perje. Na čelu in pod kljunom je rumene barve. Na obeh straneh glave ima temne pege. Perje je bleščeče in nogi sta modre barve. Loriji • Nahajajo se v nižinah severne Nove Gvineje in so najpogostejše videne v parih ali skupini do osmih ptic. Živijo v krošnjah dreves v nizkih gozdovih. Hrani se s sokom cvetovih dreves. Je predvsem črne in rumene barve. Loriketi • Živi v Indoneziji in zraste do 31cm. Je manj ogrožena vrsta. Loriketi so zelo pisani. Imajo rdeče perje, po tilniku in hrbtu je vijoličasto modro progasta, kljun je oranžen in ima sive noge. Med letenjem se vreščeče oglaša. Za njih je značilno, da imajo ščetkasto konico jezika za nabiranje hrane. Are • So razširjene od Mehike do brazilskih gozdov. Živijo v paru ali majhnih skupinah. Poznamo 20 vrst in podvrst teh ar. Zrastejo do 90cm in spadajo med največje. Živijo tudi do 60 let. Najbolj je priljubljena modra hijacintna ara, zeleno peruta in rumeno prsa ara. So zelo inteligentne. Potrebujejo ogromno prostora, da raztegnejo krila in letijo. • • HVALA za pozornost, Alan.