Transcript BAROK

BAROK
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
BAROK
 OD DUHOVNOSTI K POSVETNOSTI
 ZATON PREVLADE POLIFONIJE
 KONEC SREDNJEVEŠKIH POGLEDOV
K ONOSTRANSTVU
 OD HUMANIZMA K ANTIKI
 SREDIŠČE - POSAMEZNIK
 SUBJEKTIVNOST V UMETNOSTI
NOVA SREDSTVA
 MONODIJA S SPREMLJAVO
 Melodija - izraz duševnega razpoloženja
posameznika
 GLEDALIŠKI ODER
 OPERA – HUMANISTIČNO –
RENESANČNI PRODUKT
 NOSITELJICA BAROČNE DOBE
ZGODNJI BAROK
OK. 1560–1620





MANIERIZEM
PREOBLOŽENOST
TEŽNJA PO SUBJEKTIVNOSTI
INDIVIDUALIZEM
KROMATIKA PRERASTE DIATONIKO
ZGODNJI BAROK skladatelji
 A. Willaert
 O. di Lasso
 L. Marenzio
 G. Gabrieli
 C. Monteverdi
 G. Pulitti
 G. Caccini
ZGODNJI BAROK –
prvi pojavi
 BENEŠKA ŠOLA
 VEČGLASNI AKORDIČNI SLOG
 INSTRUMENTACIJA VOKALNE
GLASBE
 IZRAŽANJE ČUSTEV
ZGODNJI BAROK –
prvi pojavi
 SAMOSTOJNOST INSTRUMENTALNE
GLASBE
 MONODIJA, INSTRUMENTI S TIPKAMI
 FIRENCE – OPERA
 MONODIČEN IN KONCERTANTNI
SLOG
GLASBENE OBLIKE
IN ZASEDBE
 OPERA
 ORATORIJ
 ORKESTRALNA GLASBA
 SOLISTIČNA INSTRUMENT. GLASBA
 ORGELSKA GLASBA
 INSTRUMENTI S TIPKAMI
BAROK - POJAVI








SOLOPEVSKA LITERATURA
VIRTUOZNOST
AKORDIKA
AFEKTI
INDIVIDUALIZACIJA INSTRUM. ZVOKA
TEHNIKA GENERALBASA
OK. 1620–1680 – VISOKI BAROK
OK. 1680–1740 – POZNI BAROK
SOCIALNI VIDIK OPERE
 PONAZARJANJE SIJAJA IN MOČI
VLADAJOČEGA RAZREDA
 Odvračanje od vsakdanjosti
 POVELIČEVANJE ZUNANJEGA
BLIŠČA
 IZUMETNIČENOST – kulise, scena…
 MITOLOŠKE ZGODBE – poveličevanje
vladarjev
SOCIALNI VIDIK OPERE
 IZRAŽANJE SOCIALNIH GIBANJNOSILEC BAROČNEGA SIJAJA
 ORNAMENTIRANI VOKAL
 PRIBLIŽEVANJE MEŠČANSTVU
 LIBRETI O VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
DRUGE GLASBENE
OBLIKE
 ORATORIJ – veličastje baročne duhovne
glasbe
 KANTATA
 SUITA
 SONATA
 KONCERT
 Concerto grosso: pompoznost, koncertantni stil,
potenciranje instrumentalne motorike
MONODIJA
 SVOBODNJEŠE GIBANJE MELODIJE
 GIBKOST V IZRAZU
 RABA DISONANC
 AKORDIKA
 SUBJEKTIVNOST
NOVA RABA DISONANCE
 NOVI MELODIČNI INTERVALI
 MONODIJA –
 NIZI AKORDOV – OPORA MELODIJI
 AKORD SLONI NA BASOVSKEM TONU
 GENERALBAS – GLASBENA
STENOGRAFIJA
 ORGLE,ČEMBALO, KLAVIKORD
CONTINUO
(BASSO CONTINUO)
 GENERALBAS IN BASSO CONTINUO
 ENOSTAVNI CONTINUO
 BOGATI CONTINUO
 UKINITEV CONTINUA – KONEC BAROKA
 KLASICIZEM
 ZAHTEVE PO GIBKOSTI IN
SAMOSTOJNOSTI BASOVSKIH IN
INSTRUMENTALNIH PARTIH
VLOGA BASA
 MONODIJA
 Poenotenje vtisa in oblike (renes. c. f.)
 Ponavljanje basovske linije v vsaki kitici
 Variirana melodija
 OSTINATNI BAS
 Iz renesanse – plesna glasba ali
improvizacija na dani bas
 Ponavljanje obrazca, ROMANESCA,
FOLIA
VLOGA BASA






SKONSTRUIRANI BAS
Kromatični lestvični niz
Bas za Chaconno
Bas za Passacaglio
J. S. Bach
Operna glasba
KONCERTANTNI STIL
 NAČELO TEKMOVANJA
 NASPROTJA: POLIFONA IN
MONODIČNA GRADNJA
 SKLADNOST CELOTE
 VPLIV BENEŠKE ŠOLE
 MONTEVERDIJEVI MADRIGALI
 REZULTATI: specifična barva, vpliv na
instrumentalni koncert
RITMIKA
 ZGODNJI BAROK
 Svobodna ritmika, improvizacija
 Odvisnost od afektov
 VISOKI BAROK
 Raba izrazitih ritmičnih motivov
 POZNI BAROK, motoričnost, 1650 taktnice
 Ponavljanje začetnega motiva s kontrastnimi
deli
HARMONIJA
 Preplet MODALNIH LESTVIC Z
DUROM IN MOLOM
 POSTOPNA PREVLADA TONALNOSTI
 Trizvok – izraz nove zavesti o naravi,
temelj za generalbas
 Zač. 18. stoletja
 J. Ph. Rameau – teoretične razprave o
harmoniji, pojem “funkcionalna
harmonija”
DISONANCA
 ZGODNJI BAROK
 VPLIV KROMATIKE POZNE RENESANSE
 SREDINA 17. ST.
 Manj kromatike
 Izjema Frescobaldijeve toccate – improv.
 POZNI BAROK
 Porast disonanc – (Bach…)
DUR-MOL SISTEM, VPLIVI
 RAZVOJ BASSA CONTINUA
 NASPROTJE LINEARNEMU VODENJU
GLASOV – VERTIKALNA – AKORDIČNA
GRADNJA SKLADBE
 CONTINUO – razvoj FUNKCIJ V
HARMONIJI
 PREVLADA MONODIJE
 POLIFONIJA – iz modalne v tonalno
TONSKA SIMBOLIKA





DEDIŠČINA RENESANSE
TONSKE ČRKE (b-a-c-h)
Kristusov križ #, križanje
INŠTRUMENTI: osebe in položaji
ŠTEVILČNA SIMBOLIKA
 3 SV. TROJICA, POPOLNOST
 4 – PRVINE SVETA
 12 - APOSTOLI
TONSKA SIMBOLIKA
 OBLIKE:
 KANON – zasledovanje –
 CACCIA, lov
 FUGA - poslušnost
 FIGURE – simbolizirajo značaj
MUSICA POETICA
 ARISTOTELSKO POJMOVANJE
 MISLITI – DELATI - USTVARJATI
 MUSICA THEORETICA – MUSICA
PRATICA – MUSICA POETICA
 Teorija – izvajanje - kompozicija
 MUSICA POETICA - kompozicija
 Zagotavlja sloves
MUSICA POETICA
 MOTIV – OKRASKI – FIGURE
(besedne predstave) – IZVEDBA
 VISOKI TON – gora, nebesa…
 NIŽJI TON – dolina, pekel
 KROMATIČNI POLTON – bolečina
 PAVZE – tišina, smrt
 NA PODLAGI FIGUR – BESEDILO IN
GLASBA – INTERPRETACIJA NASPR.
NAUK O AFEKTIH
OBČUTKI, DUŠEVNA STANJA V GLASBI
VPLIV ANTIKE – moralno vrednotenje gl.
RENESANSA – madrigal
DUR – konsonanca, visoka lega, hiter
tempo – VESELJE
 MOL – obratno
 ŽALOST, LJUBEZEN, SOVRAŠTVO…




Nauk o afektih
 TONSKI NAČINI






DORSKI – VERA;
FRIGIJSKI – UPANJE;
EOLSKI – LJUBEZEN;
LIDIJSKI – PRAVIČNOST;
MIKSOLIDIJSKI – MOČ;
JONSKI -. PREVIDNOST
 INŠTRUMENTI – sestava pooseblja afekte