Transcript Lombergar2012Valdhuber 97

ZNAČILNOSTI VIN NEKATERIH
INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTE
Janez Valdhuber, Stanko Vršič, Borut Pulko
Lombergarjevi dnevi, 6.12.2012
MEDVRSTNI (interspecies) HIBRIDI
Namen križanj  odpornost na glivične bolezni
Vitis vinifera L.
Renski rizling
Sauvignon
Cab. Sauvignon
M. Pinot
….
×
druge vrste
V. labrusca
V. rupestris
V. amurensis
V. Lincencumii
…
Cabernet Carol
Cabernet Sauvignon X (Merzling X (Saperavi severnyi X Muskat Ottonel))
i.c. Severnyi × Saperavi (V.v.)
Seyanets malengra (V.v.) × V. amurensis
Seyve-Villard 5-276 x (Riesling x Ruländer)
Seibel 4995 × Rayon D or (S. 4986)
S.2510 × Pompon D or (C. 272-60)
S. 405 × Aramon du gard (S. 2007)
S. 4995 × S.V.5276
Alicante Ganzin × Piquepoul
S.l 4995 × Rayon D or (S. 4986)
Alicante Bouschet × Ganzin 1
Aramon × V.rupestris
S. 14 × Ganzin 1
Aramon × V.rupestris
(V.rup. × V.linc.) × Aram.
Namen poskusa
 na osnovi mikrovinifikacije proučiti sestavo in
senzorične lastnosti nekaterih interspecies sort v
pedoklimatskih pogojih SV Slovenije.
Lokacija poskusa: UC Meranovo
sajenJE leta 2006
na dveh ekspozicijah (V, JZ), na 30 % nagibu zemljišča
SORTE V POSKUSU
MIKROVINIFIKACIJE
BELE SORTE
JOHANNITER
PHOENIX
R. Rizling x (S.V. 12-481) x (Sivi pinot x Žlahtnina)
Bacchus x Villard Blanc
RDEČE SORTE
CABERNET CAROL
Cabernet Sauvignon X (Merzling X (Zarya Severa X Muškat Ottonel))
PRIOR
(Joan Seyve 234-16 X M. pinot) X (Merzling X (Zarya Severa X Šentlovrenka))
REGENT
Diana (Z. Silvanec x Rizvanec) x Chambourcin
MONARCH
(Merzling X (Zarya SeveraX Muškat Ottonel)) X Dornfelder
RONDO
Zarya Severa x Šentlovrenka
MIKROVINIFIKACIJA
MIKROVINIFIKACIJA
•
•
•
•
•
•
PECLJANJE
MACERACIJA 7 DNI
PREŠANJE
BIOLOŠKI RAZKIS
STABILIZACIJA VINA
POLNITEV
(g/L)
PR
IO
R
PH
OE
NI
X
RO
ND
CA
O
B.
CA
RO
M
OD
L
RI
PI
NO
T
RE
GE
JO
NT
HA
NN
IT
ER
M
ON
AR
CH
(o Oe)
14
12
10
8
6
4
2
0
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Povprečna vsebnost sladkorja (oOe) in skupnih titracijskih kislin v
grozdnem soku interspecifičnih sort v obdobju od 2008 do 2012
MP
CAB.C
PRIOR
REG
MON.
RON.
Vsebnost antocianov v vinu
2000
antociani (mg/L)
1700
1434
1500
1271
1290
1000
1000
500
2011 
195
0
2000
2012 
antociani (mg/L)
1659
1471
1500
1166
1000
500
216
0
1762
1549
Barva v vinu (E420nm+E520nm)
2011 
E(420nm) + E(520nm)
6,00
5,15
5,27
5,00
4,00
3,25
3,45
3,00
2,00
1,52
1,00
0,00
E(420nm) + E(520nm)
6,00
2012 
5,18
5,42
5,00
3,71
4,00
3,00
2,00
1,00
0,00
1,56
4,06
5,11
5,34
TANINI v vinu
6,00
5,00
tanini (g/L)
4,15
2011 
4,00
3,31
3,00
2,53
1,88
2,00
1,00
1,74
0,84
0,00
6,00
2012 
tanini (g/L)
5,00
4,00
3,43
2,68
3,00
2,13
2,00
1,00
0,00
1,53
0,72
1,74
SENZORIČNI PROFIL VINA
SENZORIČNI PROFIL VINA
NAJBOLJ PODOBEN:
JOHANNITER  RR, LR/ŠIP
PHOENIX  ???
CABERNET CAROL
HIBRID
2,5
VANILIJA
ZEL. PAPRIKA
2
OŽGAN LES-DIM
1,5
JAGODA-MALINA
1
0,5
MANDELJ-LEŠNIK
ROBIDA-BRUSNICA
0
SUHE SLIVE
KOSMULJA
ČEŠNJA
BOROVNICA
VIŠNJA
Č. RIBEZ
STIL VINA  CAB. SAUVIGNON
PRIOR
HIBRID
2
VANILIJA
ZEL. PAPRIKA
1,5
OŽGAN LES-DIM
JAGODA-MALINA
1
0,5
MANDELJ-LEŠNIK
ROBIDA-BRUSNICA
0
SUHE SLIVE
KOSMULJA
ČEŠNJA
BOROVNICA
VIŠNJA
Č. RIBEZ
STIL VINA  M. FRANKINJA
REGENT
HIBRID
2,5
VANILIJA
ZEL. PAPRIKA
2
OŽGAN LES-DIM
1,5
JAGODA-MALINA
1
0,5
MANDELJ-LEŠNIK
ROBIDA-BRUSNICA
0
SUHE SLIVE
KOSMULJA
ČEŠNJA
BOROVNICA
VIŠNJA
STIL VINA  MERLOT
Č. RIBEZ
MONARCH
HIBRID
3
VANILIJA
ZEL. PAPRIKA
2,5
2
OŽGAN LES-DIM
JAGODA-MALINA
1,5
1
0,5
MANDELJ-LEŠNIK
ROBIDA-BRUSNICA
0
SUHE SLIVE
KOSMULJA
ČEŠNJA
BOROVNICA
VIŠNJA
Č. RIBEZ
STIL VINA  M. FRAN / REFOŠK
RONDO
HIBRID
2,5
VANILIJA
ZEL. PAPRIKA
2
OŽGAN LES-DIM
1,5
JAGODA-MALINA
1
0,5
MANDELJ-LEŠNIK
ROBIDA-BRUSNICA
0
SUHE SLIVE
KOSMULJA
ČEŠNJA
BOROVNICA
VIŠNJA
STIL VINA  CAB. SAUV.
Č. RIBEZ
TANINI v vinu
Anal. (g/L) 
tanini (g/L)
4,00
3,43
3,00
2,68
2,13
2,00
1,53
1,74
1,00
0,00
5,0
4,1
Senzorično 
taninska strukt. (1-5)
4,0
3,4
3,0
3,0
2,2
2,0
1,0
0,0
3,6
DELNI ZAKLJUČKI
• Večina od interspecies vin v poskusu ima Vitis
vinifera vinom primerljiv senzorčni karakter
• Hibridni značaj se deloma izrazi pri sorti
Phoenix ter tudi še pri sorti Regent
• Rdeče sorte imajo dobro izraženo barvo in
taninsko strukturo
• V mokrih letih je verjetnost za slabšo kakovost vina
večja pri sortah Prior, Rondo in Phoenix (peronospora)
• Pri sorti Phoenix je dodatni velik problem
botritis grozdja.
• Sorta Cabernet carol ima zrelo kislino le v
nadpovprečno toplih letih.
• Tudi pri interspecies sortah bo za dobro
kakovost grozdja potrebna pravilna izbira lege.
• Nego vina bo potrebno prilagoditi posamezni
sorti.
Hvala za pozornost