Transcript več
POŽAR - DIM POŽAR - DIM STATISTIČNA VERJETNOST NASTANKA POŽARA -Velik požar 6 % -Srednji požar 12 % -Mali požar 82 % LASTNOSTI DIMA Zdravju škodljivi in nevarni plini ter delci (CO, CO2, HCN, HCL) Zmanjšanje vidljivosti (oteževanje evakuacije in gašenja) - Minimalna vidljivost v požaru (ljudje ne poznajo objekta) = 15-20 m - Minimalna vidljivost v požaru (ljudje poznajo objekt) = 3-5 m Usedline (škodljivo za naprave in napeljave) Reakcije z gasilno vodo (goreč PVC z vodo da solno kislino) POŽAR - DIM HITROST NASTAJANJA DIMA Hitrost zgorevanja je odvisna od koncentracije goriva in kisika. Hitrost je podana z maso zgorelega goriva v časovni enoti (g/m2s, kg/m2 min): -Gume – 0,53 – 0,86 kg/m2min -Leseno pohištvo – 065-1,0 kg/m2 min -Knjige na knjižnih policah – 0,33 kg/m2 min -Bencin – 2,7-3,2 kg/m2 min -Hitrost napredovanja ognja po površini -Pohištvo 1-1,2 m/min -Guma 1,1 m/min -Tekstil 0,33 m/min Količina dima v odvisnosti od vrste goriva (razmerje med maso dimnih delcev in maso zgorelega goriva -PVC (piroliza) – 0,12 -PVC (plamen) – 0,12 -Polistiren- 0,17 -Jelka (piroliza) – 0,03-0,17 -Jelka (plamen) – 0,01-0,025 POŽAR - DIM IZRAČUN NAPOLNITVE PROSTORA Z DIMOM (znanih več formul) Q = 0,096 x P x ρ0 x y3/2 x (g x T0 /T)1/2 OZNAKE Q – količina dima (kg/s) P – obseg ognja (m) (npr.: mali požar 6 m, srednji 9 m) ρ0 – specifična teža zraka v prostoru (npr. 1,22 kg/m3 pri 17 °C) y – količina (višina) dima, ki ga lahko imamo v prostoru (m) g – pospešek prostega pada (9,81 m/s2) T0 -- absolutna temperatura zraka (K) T – temperatura dima (največ 400 °C) (K) t = 20 x S x (1/z1/2 – 1/h1/2)/(P x g1/2) t = 6,4 x S x (1/z1/2 – 1/h1/2)/P OZNAKE t – čas (s) P – obseg ognja (m) (npr.: mali požar 6 m, srednji 9 m) S – tlorisna površina prostora (m2) h – višina prostora (m) z – višina nezadimljenega prostora (z = h – y) Horizontalno širjenje dima je običajno med 0,2 m/s in 1 m/s! POŽAR – DIM – primer izračuna za predavalnico na FA POŽAR - DIM VELIKOST DIMNEGA SEKTORJA Praviloma naj ne bo večji od 1600 m2, z daljšo stranico 60 m. DIMNE ZAVESE Sega naj pod dimno cono, vsaj še 0.5 m. Lahko so stalne ali pa dvižne. POŽAR - DIM POŽAR - DIM PREPREČEVANJE ZADIMLJENOSTI Takojšnje gašenje (sprinkler) Odvod dima in toplote - Zaradi fizikalnih zakonitosti vroč dim in vroč zrak odvajamo na prosto - Odvod se vrši naravno (NODT – naravni odvod dima in toplote) ali prisilno (MODTmehanski odvod dima in toplote) oziroma z razliko v tlakih (NKD – nadtlačna kontrola dima) - MODT – bolj učinkovit kot NODT pri nižjih temperaturah (do 300 °C) – hladen dim nevaren za ljudi , gre za čas evakuacije in največkrat intervencije Cilj zaščite z ODT: - Zaščita ljudi in živali - Podpora gasilcem pri gašenju - Varovanje stavb (znižanje temperature) Način proženja - Ročno, - Praviloma pa avtomatsko POŽAR - DIM PREDNOSTI IN SLABOSTI NODT IN MODT NAČIN ODT NODT (strešne lopute) PREDNOSTI Majhna teža Samodejna regulacija Enostavna usposobitev za ponovno uporabo Učinkovito delovanje pri visokih temperaturah Odprtine izven dimnega sloja lahko dovajajo zrak SLABOSTI Vpliv vetra Potrebne so velike površine za odvod Večje število velikih odprtin ni učinkovito za hladne dim deformacija konstrukcijskih materialov visoka minimalna temperatura delovanja MODT (ventilatorji) Zagotovljena hitrost odvoda dima Manjše število odprtin Manjša površina odprtin Učinkovit za hladen dim Uporaba pri večnadstropnih zgradbah 8vertikalni jaški…) Ventilatorji so lahko nameščeni izven področja nevarnosti Velika teža ventilatorjev Potrebno električno napajanje v varni izvedbi Ponovna usposobitev ni vedno možna Visoka cena 8če gre za odvod dima pri visokih temperaturah POŽAR - DIM VIRI in LITERATURA: TSG -1-001-2010 Požarna varnost v stavbah. SZPV, Ljubljana. Smernica SZPV 405-1 – naprave NODT SMERNICA SZPV 405 – 2 Naravni odvod dima iz stopnišč (original VDS221) Glavnik, A., Jug, A., 2010: Priročnik o načrtovanju požarne varnosti. IZS, Ljubljana. Spittank, J. in sod., 2010: Priročnik požarnovarnostnih ukrepov za visoke stavbe (prevod). IZS, Ljubljana. Priročnik odvod dima in toplote. IZS, 2011.