Transcript Prenesi datoteko

18. STOLETJE – EVROPSKI
VISOKI BAROK
G. Ph. TELEMANN, J. J. FUX,
A. VIVALDI
EVROPSKI VISOKI BAROK
ČAS DINASTIČNIH VOJN BREZ
NACIONALNIH PREDZNAKOV
MEDNARODNA DRUŽBA
ARISTOKRATOV
JEZIK FRANCOSKI GLASBA ITALIJANSKA
GLASBA PO LETU 1700
IZOBLIKOVANJE SKUPNIH PRAVIL
ZNAČILNOST VSEH ZRELIH DOB
NADNACIONALNOST, MEDNARODNA
VELJAVNOST
RACIONALNOST
ITALIJANSKI ZVOK
UPOŠTEVALI Purcella, Rameaua
Haendla, Bacha…
Glasba po letu 1700
DVORNA GLASBA
VPLIV DESPOTOV NA MEŠČANSKO
OKOLJE
DVORNA OPERA, OSREDNJA OBLIKA
NAPOLITANSKA OPERA
PREVLADA MELODIJE
NAČELO KONTRASTA, ARIA DA CAPO,
SOLO KONCERT, CONCERTO GROSSO
GLASBA PO LETU 1700
PRI GENERALBASU OZNAČEVALI
GLASOVE MELODIJE IN BASA
AKORDI V SIMBOLIČNIH ŠTEVILKAH: 3,
7…
HARMONIJA: ČEBALO, ORGLE, LUTNJA
INDIVIDUALNO OKRAŠEVANJE
IMPROVIZIRANJE
GLASBA PO LETU 1700
GLASBENA PRAVILA:
ZNANSTVENO DOKAZANI ALIKVOTNI
TONI
DUR – TEMELJ HARMONIJE
J. P. RAMEAU
J. P. RAMEAU: Traktat o harmoniji, 1722
Zakoni harmonije za 200 let
Oblikoval obrate trizvoka
Uredil funkcije akordov
Do Hindemitha – prosta tonalna razširitev
Glasba po letu 1700
POMEN GLASBE, razumsko raziskovanje
Logika in afekt nastopajo skupaj
NAUK O AFEKTIH –
UGOTAVLJALI, ZAKAJ ENA VRSTA
TONOV IZRAŽA BOLEČINO, DRUGA
VESELJE
GLASBA PO LETU 1700
VISOKOBAROČNA FUGA:
RACIONALNOST ČASA
INSTRUMENTALNA OBLIKA
NEMŠKA GLASBA IZHAJA IZ
VEČTEMATIČNEGA RICERCARJA
VISOKOBAROČNA FUGA
MONOTEMATIČNOST
IZJEME: DVOJNE, ČETVERNE FUGE
SINTEZA
LINEARNO – MELODIČNEGA
RITMIČNEGA IN HARMONSKEGA
ELEMENTA
Glasba po letu 1700
GLAVNE OBLIKE VISOKEGA BAROKA
OPERA
KONCERT
FUGA
Vpliv italijanske glasba se manjša
Večanje vpliva nemškega sveta
GEORG PHILIPP TELEMANN
1681–1767
Leipzig, organist, deloval v operi
Hamburg, delovanje v cerkvah, v
gledališču
več kot 45 lastnih oper
Pisal za poslušalce, muzikant, skladatelj,
organizator…
GEORG PHILIPP TELEMANN
Plodovitejši od Bacha in Haendla
1000 orkestr. Suit,
komorna instrumentalna dela
23 letnikov kantat
Oratoriji
Maše, pasioni,
J. P. TELEMANN
Collegia musica komorni glasbeni krožek, javni koncerti
Združeval Italijanski
Francoski in
Nemški slog
J. P. TELEMANN
Renesansa njegovih del v 20. stoletju –
komorna glasba
Virtuoznost, izvirnost…
Vezni člen med visokim barokom in
galantnim slogom
TELEMANNOVA KOMORNA GLASBA
GLASBA ZA OMIZJE, 1733
SUITE, KVARTETI, KONCERTI, TRII,
SOLO SONATE…
KOMBINACIJE INSTRUMENTOV:
GODALA, FLAVTA, OBOA, TROBENTA
BASSO CONTINUO, GODALA,
ČEMBALO
BAROČNA GLASBA ZA PIHALA
17. st. PREVLADA KLJUNASTIH FLAVT:
mehak, pastirski zvok, virtuozna prožnost
Sonate, koncerti (Vivaldi, Telemann, Bach,
Haendl)
18. st. – doba PREČNE FLAVTE
ŠOLE: HOTTERER (1707), J. J. QUANTZ
(1752)
Izpopolnjena tehnika igranja
Glasba za pihala
OBOA: SOLISITIČNO GLASBILO
orkestralna glasba
komorna glasba
CINK – nadomesti ROG, od Lully del
orkestra, ni solistični inštrument
POZAVNE, S- A- T B – samo v ansamblih
TROBENTA, orkestri (tutti, soli), fanfare,
koncerti, posnema človeški glas
FAGOT, gb, orkester, komorne skupine
Johann Joseph Fux 1660–1741
Delovanje na Dunaju, dvorni kapelmeister
Operni skladatelj, poudarjal veličino
dunajskega dvora, italijanski vzori
Kronanje KARLA VI., Praga, novo
gledališče
Orkester – 250 glasbenikov, 100 pevcev,
20 plesalcev
DELA: Costanza e Fortezza, Elisa
J. J. FUX
CERKVENE SKLADBE
VESPERE
PSALMI
VODILNI KONTRAPUNKTIK
JUŽNONEMŠKEGA BAROKA
PALESTRINOVA POLIFONIJA IN
GENERALBAS
GRADUS AD PARNASUM, 1725 – visoka šola
kontrapunkta, vpliv na dunajske klasike
J. J. FUX
TURKERIJE
Posnemanje janičarskih kapel
Sestav instrumentov v vojaških godbah in
klasični glasbi
Triangel, činele, veliki boben…
FUX, MOZART, BEETHOVEN….
SOLISTIČNI KONCERTI
Violinski koncert, nadaljevanje
Corellijevega dela
Obogatitev komorne glasbe s sonatami za
violino, čelo, flavto, klarinet
Prvi klasik oblike solističnega koncerta G.
TORELLI
T. ALBINONI, F. GEMINIANI, P.
LOCATELLI
ANTONIO VIVALDI ok. 1678–1741
Vivaldijev violinski koncert
Utemeljitev tristavčnosti
Allegro – Andante – Allegro
Concerto grosso je imel 4 stavke
Oblikovne vzporednice s sinfonijo oz.
uverturo neapeljske opere serie
Vivaldijev violinski koncert
Vzporednice z ario da capo
Menjavanje hitrega in počasnega stavka
načelo kontrasta – značilnost po l. 1700
OBOGATI VIOLINSKO TEHNIKO in čela
Igranje violine do 12. lege
Bach transkribira njegove koncerte
VIVALDIJEV KONCERT
300 instrumentalnih koncertov
Allegro, zasnovan podobno rondoju
(izmenjava 4 tutti, 3 soli)
Andante, spevnost solistove melodije
Poduhovljenost melodije, čustvene poteze,
tonsko slikanje
DOMENICO SCARLATTI 1685–1757
Pomen za razvoj tehnike in glasbenih oblik
za čembalo
Virtuoz na čb (poznal klavir) in komponist,
tekmovanja
Deloval na Iberskem polotoku, dvorni
kapelnik v Lizboni, Madridu
Chopin visokega baroka
500 klavirskih sonat, posvečenih kraljici
SCARLATTIJEVA SONATA
Imenovana tudi toccata
Poetični naslovi, brez povezav z
neglasbeno vsebino
Absolutna glasba
Neizčrpne izrazne možnosti
Tehnika križanja rok, figurativno lomljenje
akordov, dolgi skoki, okraski
SCARLATTIJEVA SONATA
DVOGLASNA LINIJA
ENOSTAVČNOST
ENA ALI DVE TEMI
IMITACIJA IN MODULACIJA V IZPELJAVI
UVELJAVI TEHNIKO GRADNJE OBLIKE,
(kasneje pri J. S. BACHU)