Transcript Friderik Klampfer: VRLINE IN HIBE

Friderik Klampfer:
VRLINE IN HIBE
Suzana Praper
Hermann Maier, legendarni avstrijski
smučar je nedavno v intervjuju
priznal, da je otvoritveno tekmo
svetovnega
pokala
v
superveleslalomu v Beaver Creeku
odpeljal z zlomljenim rebrom, in to
kljub temu, da so mu zdravniki to
zaradi nevarnosti notranjih poškodb
močno odsvetovali.
Miru je oče za njegov osemnajsti rojstni dan
podaril nov avto, Renault Clio. Takoj po
opravljenem vozniškem izpitu je na preizkusno
vožnjo povabil svoje tri najboljše prijatelje, Alena,
Tineta in Flinta. Izbrali so si noč, ko so ceste
prazne, semaforji pa izklopljeni in je zato avto lažje
pognati do njegovih meja. Na poti skozi središče
Slovenskih Konjic je Miro pritisnil na plin do deske
in to se mu je obrestovalo – merilec hitrosti je
pokazal novo najboljšo znamko, 118 km/h! Fantje
so rjuli od navdušenja, le Tine, ki ga je s tem spet
potisnil na drugo stopničko, se je nekoliko kisal.
Naslednji vikend sem spet jaz na vrsti, potem pa
se pazi, je izdavil med stisnjenimi zobmi.
Zakaj Miro z drzno vožnjo postavlja na
kocko svoje in življenja svojih prijateljev?
Zato ker hoče narediti vtis nanje, ker želi, da
bi ga občudovali, spoštovali in ljubili. Miro
je torej nečimrn, pa še nespameten povrhu
– precenjuje vrednost občudovanja
prijateljev (kaj pa Alen, Tine in Flint vedo o
tem, kaj je zares vredno občudovanja?),
pa še za to malo vredno reč je pripravljen
tvegati nekaj najbolj dragocenega, kar
premore, svoje življenje.
Zanj torej velja, da ne ve prav, za katere
stvari v življenju si je vredno in razumno
prizadevati – če bi bil moder, bi dojel, da je
kaj vredno samo občudovanje ljudi, ki
znajo ceniti resnično dragocene stvari in
še to le takrat, kadar nas ti ljudje
občudujejo iz pravih razlogov, namreč
zaradi naših dragocenih dosežkov in
sposobnosti. Mirovo obnašanje pa ne kaže
samo na pomanjkanje modrosti, ampak
tudi pravičnosti.
• Mirovo obnašanje pa ne kaže samo na
pomanjkanje modrosti, ampak tudi pravičnosti. S
svojo divjo vožnjo namreč, naj se tega zaveda
ali ne, ogroža tudi druge, nič krive in nič dolžne
udeležence v prometu. Da bi z malo vrednim
občudovanjem sovrstnikov, ki si ga tako ali tako
ne zasluži, zadovoljil svojo nečimrnost, torej
drugim ljudem jemlje varnost, temeljno dobrino,
do katere je upravičen vsak od nas.
• Kdor drugim jemlje nekaj,
kar jim pripada, da bi sebi
zagotovil nekaj, kar mu ne
pripada, pa je po definiciji
krivičen, torej Miro ni le
nečimrn in nespameten,
ampak za povrh še krivičen.
• Irena je videti hudo zdelana. V boju s smtonosno
boleznijo je izgubila osem kilogramov, zaradi
intenzivne kemoterapije so ji pričeli vidno
izpadati lasje, njene vedno iskrive oči pa so
izgubile precej nekdanjega leska. A čeprav so
tudi zdravniki zdaj dokončno obupali nad njo, je
neka nerazložljiva življenjska radost še ni
zapustila. Ob vsakodnevnih obiskih celo bodri
svojega zlomljenega moža in oba sinova, ki le
stežka prikrivajo svoj obup. “Življenje je lahko do
zadnjega lepo, če se znaš spoprijazniti z mislijo,
da je enim pač bolj skopo odmerjeno kot
drugim,” pravi.
• Mateja se je postavila za Suzano, ki ji je
prfoksa angleščine po krivici stisnila cvek.
To ni pošteno, je glasno ugovarjala.
Suzana si je za znanje, ki ga je pokazala,
zaslužila vsaj dvojko! Suzana jo je gledala
z vsem občudovanjem, kar ga je
premogla. To je prava prijateljica, si je
mislila, nič drugega kot težav si ne bo s
tem nakopala (tudi sama ravno ne briljira
pri angleščini), pa se kljub temu
neustrašno upre krivici!
Kdo je PROTAGONIST?
•
•
•
•
•
Grško:
prvi igralec;
vodilna oseba,
voditelj,
prvak.
Kaj je vsem protagonistom skupno?
• Drugače kot večina nevadnih smrtnikov se
požvižgajo na tveganje, ki jim preti, nevarnost, ki
jih ogroža, ali trpljenje, ki so mu izpostavljeni.
• Nevarnosti, tveganja in zla se nekateri med njimi
ne zavedajo, drugi se jih zavedajo, a ne bojijo,
tretji spet pa se jih zavedajo in jim vlivajo strah,
vendar pa jih ta ne hromi.
• Odlikuje jih torej pogum, ena najbolj cenjenih in
občudovanih, a tudi redkih odlik človeškega
značaja, ki jih imenujemo vrline.
Kaj vrline sploh so?
• Značajske in osebnostne poteze, torej
trajne psihološke značilnosti oseb.
• Moralno hvalevredne odlike značaja.
• Določena značajska lastnost je vrlina,
kadar nam pomaga, da se upremo
določeni skušnjavi ali nadoknadimo
določeno pomanjkanje motivacije.
• Krepostno dejanje od nas zahteva, da se
spopademo s skušnjavo.
• Hrabrost in pogum potrebujemo, ker nas
strah ali želja po varnosti ne pripravi k
begu le tedaj, kadar nam preti nevarnost
ali zlo, temveč tudi v primeru, ko bi bilo
bolje vztrajati in se z njo spoprijeti.
RAZPRAVA
• Dogodki 11. septembra 2001 so se v zgodovino
človeštva
vpisali
kot mračno
poglavje.
Sedemnajst teroristov, fanatičnih pripadnikov
islamske teroristične organizacije Al Kaida je
tega dne v skrbno načrtovanih in usklajenih
akcijah ugrabilo štiri potniška letala. Dve letali so
hladnokrvno strmoglavili v stolpnici Svetovnega
trgovinskega centra v New Yorku, eno v stavbo
ameriškega
obrambnega
ministrstva
v
Washingtonu, četrto pa je, potem ko so se
ugrabiteljem po vsem sodeč uprli potniki v njem,
preden je uspelo doseči cilj, strmoglavilo na
polje nekje v zvezni državi Pennsylvaniji.
• Pri tem je v eksplozijah ob trčenju, kasneje pa še pod
ruševinami sesedlih stolpnic poleg ugrabiteljev umrlo
okrog 3000 nedolžnih ljudi. Teroristični napad je sprožil
zanimivo razpravo o strahopetnosti in pogumu. Bush je
teroriste ozmerjal s strahopetci.
• Ali je oseba, ki neustrašno žrtvuje svoje življenje za
(čeravno sumljive) politične cilje, lahko kljub temu
strahopetna?