Transcript OD KAKOVOSTI DO ODLIČNOSTI V ŠOLSTVU

POT KAKOVOSTI ŠOLSTVA SE MORA ZAČETI Z REDEFINICIJO POSLANSTVA,
VIZIJE IN VREDNOT
Od kakovosti do odličnosti
v šolstvu
izr. prof. dr. Boris Bukovec
TEMELJNI GRADNIKI
ODLIČNOSTI V
ŠOLSTVU
ISKANJE ODLIČNOSTI
NAS ŽENE K
DOSEŽKOM
DOLGOROČNI PLAN IZBOLJŠANJA
KAKOVOSTI VISOKOŠOLSKIH
ZAVODOV
UČENJE IZ PRIMEROV
DOBRIH PRAKS IZVEN
ŠOLSTVA
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Iskanje odličnosti nas žene k dosežkom
STEBRI GRŠKE MODROSTI:
Humanizem.
Iskanje odličnosti.
Zmernost.
Samospoznanje.
Razum.
Nenehna radovednost.
Ljubezen do svobode.
Individualizem.
ODLIČNOST KOT:
…dinamičen proces duhovne rasti
…pot uresničenja svojih notranjih potencialov
…proces samopreseganja
…iskanje oziroma dejanje poizkušanja
»Poskušaj biti danes boljši, kot si bil včeraj, in jutri boljši,
kot si danes.«
POJEM ODLIČNOSTI
Po modelu odličnosti EFQM:
Odlična praksa upravljanja organizacije in doseganje rezultatov na podlagi temeljnih
gradnikov, kot so: usmerjenost v rezultate, osredotočenost na odjemalce, voditeljstvo in
stanovitnost namena, upravljanje s procesi in dejstvi, vključevanje zaposlenih, stalno
izboljševanje in inovativnost, obojestransko koristna partnerstva, družbena odgovornost
organizacije.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Iskanje odličnosti nas žene k dosežkom
POJEM ORGANIZACIJE:
Organizacija je sestav medsebojnih razmerij med ljudmi (Lipovec).
Organizacija so razmerja med ljudmi (Ovsenik).
Organizacija so ciljno usmerjena razmerja med ljudmi (Bukovec).
ODLIČNOST ORGANIZACIJE
Izboljšanje odličnosti organizacije zahteva naše osredotočenje v trajno rast ciljno
usmerjenih RAZMERIJ med ljudmi in njihovo ustvarjalnost.
Pot iskanja odličnosti se začenja znotraj vsakega posameznika. Osebna odličnost je pogoj
za organizacijsko odličnost.
S kritično maso osebno odličnih posameznikov, prihaja do »prehoda kvantitete v
kvaliteto«.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Izhodišča za izboljšanje kakovosti šolstva
Poslanstvo: Kdo smo in komu služimo?
»Z izobraževanjem in prenosom znanja,
temelječem na osnovi raziskovalnega in
razvojnega dela ter prizadevanju po
odličnosti na vseh področjih, zagotavljamo
nenehno izboljševanje kakovosti življenja
posameznikov, organizacij in skupnosti.«
Kdo smo ?
Komu
služimo ?
POT KAKOVOSTI ŠOLSTVA
SE MORA ZAČETI Z REDEFINICIJO
POSLANSTVA, VIZIJE IN VREDNOT
Capra: Življenje je proces
spoznavanja oziroma proces
učenja za nenehno
obvladovanje sprememb.
Omogočiti nenehno
izboljševanje procesa
spoznavanja posameznika in
preko njegovih razmerij z
drugimi tudi organizacijskih
sistemov in družbe.
Paradigmatičen premik k
odjemalcem.
•Zahteva po spremembi močno zasidranega miselnega vzorca.
•Doseči premike od povprečnosti do odličnosti znotraj posameznih šolskih zavodov.
•Gre za proces spoznavanja, ki ga moramo sprejeti in internalizirati najprej tudi učitelji sami.
•Maslow: Življenje je učenje in vsakdo je učitelj in vsakdo je učenec za vedno.
Kakovost proizvoda (storitve)  kakovost procesa  kakovost organizacije
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Učenje iz primerov dobrih praks izven šolstva
Zagotavljanje razumnega ravnotežja med količino in kakovostjo dela visokošolskih učiteljev, kjer kakovost trpi na
račun dodatnega dela v sklopu študija ob delu.
Vgrajevanje vidika kakovosti v sistem nagrajevanja in napredovanja oziroma habilitiranja.
Doseganje izboljšanja kakovosti visokega šolstva z dvigom osebne kakovosti visokošolskih učiteljev.
Zavedanje obstoja »verige dodajanja vrednosti«, saj je kakovost visokega šolstva zelo pomembno pogojena s
kakovostjo srednjega šolstva, slednje pa s kakovostjo osnovnega šolstva.
Zavedanje, da v visokem šolstvu pedagoško in raziskovalno delo predstavljata nerazdružljivo celoto.
Izgrajevanje partnerstva med organizacijami interesnega okolja in visokošolskimi zavodi pri vgrajevanju elementov
sodobnih pristopov celovite kakovosti.
Certificiranje visokošolskih zavodov s strani že obstoječih in akreditiranih certifikacijskih ustanov.
Uvajanje presoj procesov v visokošolskih zavodih.
Predanost do kakovosti izkazati z imenovanji prorektorjev in prodekanov za kakovost.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Govor o izboljšanju kakovosti je
govor o izboljšanju razmerij med
ljudmi znotraj visokošolskih
zavodov
Institucionaliziranje svoje
predanosti do kakovosti z
imenovanji prorektorjev in
prodekanov za kakovost
Dolgoročni plan
izboljšanja kakovosti
visokega šolstva
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Samoevalvacija po merilih NAKVIS
Opredelitev poslanstva, vizije in vrednot organizacijske kulture zavoda
ter njegovega strateškega načrta
Certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001
Samoocenjevanje po modelu odličnosti EFQM
Oblikovanje vloge in prijava na razpis PRSPO
Oblikovanje vloge in prijava na razpis EQA
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Govor o izboljšanju kakovosti je govor o izboljšanju razmerij med ljudmi znotraj
visokošolskih zavodov
•
Ključne besede:
– plan izboljšanja
– kakovost
– visokošolski zavod (organizacija)
•
Organizacija:
– Je sestav medsebojnih razmerij med ljudmi (Lipovec).
– So razmerja med ljudmi (Ovsenik).
– So ciljno usmerjena razmerja med ljudmi.
•
Izboljšanje kakovosti organizacije  osredotočenje v trajno rast razmerij med
ljudmi in njihovo ustvarjalnost.
•
Dolgoročni plan izboljšanja kakovosti  aktivnosti, ki naj bi rezultirale v
izboljšanju razmerij med ljudmi znotraj visokošolskih zavodov.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Institucionaliziranje svoje predanosti do kakovosti z imenovanji prorektorjev in
prodekanov za kakovost
•
Globalni trg kupca  pojav notranje org. enote za področje kakovosti.
•
ISO 9001 posebej poudarja zahtevo po določitvi predstavnika vodstva izmed
članov najvišjega vodstva.
•
Širše pojmovanje kakovosti  prehod od vodenja sistema kakovosti do
kakovosti sistema vodenja.
•
Prodekan ozirom prorektor za:
• študijske zadeve
• raziskovalno razvojno delo
• za kakovost
•
Strokovni timi kakovosti, ki bi jih za potrebe usklajevanje pristopov in iskanje
najboljših praks sestavljali prodekani za kakovost posameznih visokošolskih
zavodov.
•
Teorija o timih pa je tudi poznana iz učbenikov o temeljih organizacije in sicer
kot Likertov sistem timske organizacije.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Dolgoročni plan izboljšanja kakovosti
Dolgoročni plana izboljšanja kakovosti visokošolskih zavodov
FAZA
LETO IZVAJANJA
SKLOP AKTIVNOSTI
1
1
Samoevalvacija po Merilih NAKVIS
2
Opredelitev poslanstva, vizije in vrednot organizacijske
kulture zavoda ter njegovega strateškega načrta
3
Certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001
4
Samoocenjevanje po modelu odličnosti EFQM
5
Oblikovanje vloge in prijava na razpis za PRSPO
(Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost)
6
Oblikovanje vloge in prijava na razpis za EQA
(European Quality Award)
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
2
3
4
5
6
7
8
9
►
►
www.fos.unm.si
Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS
•
NAKVIS (Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu)
od leta 2010 nadaljuje in nadgrajuje delo NKKVŠ (Nacionalna komisija za
kakovost v visokem šolstvu).
•
Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih
programov (merila NAKVIS) – področja presoje:
– Vpetost v okolje.
– Delovanje visokošolskega zavoda.
– Kadri.
– Študenti.
– Materialni pogoji (prostori, knjižnično - informacijska dejavnost in
financiranje).
– Zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti.
•
OPOMBA: Merila NAKVIS na povezavi http://www.nakvis.si/Public/Merila%20za%20akreditacijo.pdf
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS 
•
V Merilih opredeljene naloge NAKVIS naj se smiselno uporabijo za opredelitev
nalog prodekana za kakovost.
•
Vsebina Meril NAKVIS naj služi za oblikovanje internega splošnega akta o
samoevalvaciji oziroma notranji presoji.
•
Zagotoviti postopek izvedbe samoevalvacije ob upoštevanju principov najboljše
prakse pri izvajanju notranjih presoj.
Pregled zahtevane dokumentacije:
•
Poslovnik kakovosti, kot je definiran v Merilih presojevalci iščejo v strukturi in
vsebini poslovnikov kakovosti, kot jih v točki 4.2.2 opredeljuje standard ISO
9001
•
Poslanstvo in vizija Oblikovanje poslanstva in vizije je proces, ki so ga uspešne
organizacije izvedle v sklopu uvodnih strateških konferenc znotraj procesa
oblikovanja svojih strateških načrtov
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Prva faza: Samoevalvacija po merilih NAKVIS 
•
Strateški načrt:
–
–
–
–
–
Je izhodiščni dokument za uspešno obvladovanje prihodnosti organizacije.
Ponuja se priložnost za izboljšanje verodostojnosti visokošolskih učiteljev.
Je predvsem stvar odločitve vodstva zavoda, toda z merili NAKVIS obvezen.
Na realnih dejstvih zasnovan strateški načrt bi visokošolskim zavodom
zagotovo razkril dejstvo o padajočem trendu natalitete in rastočem trendu
konkurence.
Kakovost postaja kriterij odločitve.
OPOMBA: Strateški načrt FOŠ je dosegljiv na povezavi
http://www.fos.unm.si/si/fos/poslanstvo/
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Druga faza: Opredelitev poslanstva, vizije in vrednot organizacijske
kulture zavoda ter njegovega strateškega načrta
•
Poslanstvo organizacije kot odgovor na vprašanje »kdo smo in komu služimo«
•
Vizija kot odgovor na vprašanje »kam želimo priti – kaj želimo doseči«.
•
Obstoječe vrednote organizacijske kulture lahko predstavljajo »zavoro«:
– Visokošolski prostor je prostor individualcev.
– Biti dober profesor pomeni biti prepoznan kot »lastna blagovna znamka«.
– Obstoječa kultura poudarja samovšečnost posameznikov in jim dopušča
vzpon do samozadostnosti.
– V »jaz« kulturi ne moremo pričakovati »mi« učinkov.
– Internalizacija nove paradigme znotraj posameznika.
•
Oblikovaje izjav v sklopu izdelave strateškega načrta zavoda.
•
Celovita struktura strateškega načrta in njegova vpetost v oblikovanje letnega
delovnega načrta zavoda.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Tretja faza: Certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001
•
Samoevalvacija po merilih NAKVIS »kaj storiti«.
•
ISO 9001 pri iskanju odgovora na vprašanje »kako storiti«.
•
Demingovega principa PDCA (Plan-Do-Check-Act).
•
Oblikovanje osnovne strukture procesov, njihovega obvladovanja ter
povezovanja v sistem.
•
Cilj je v izboljšanju kakovosti sistema vodenja in ne v certifikatu samem.
•
Vzpostavitev nenehnega osebnega in organizacijskega učenja.
•
Celoten proces se zaključi s certificiranjem, podelitvijo certifikata in letnimi
popresojami.
•
Zunanje presoje pomembno vplivajo na utrjevanje in dvig zvezanosti do
kakovosti vseh, posebej pa vodstva presojane organizacije.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Četrta faza: Samoocenitev po modelu odličnosti EFQM
•
Model odličnosti EFQM (The European Foundation for Quality Management),
vsebuje devet meril, uravnoteženo porazdeljenih med dejavnike in rezultate.
•
Uvesti po predhodno uvedenem standardu ISO 9001.
•
V prvem obdobju samoocenitev s pomočjo posebnega vprašalnika.
•
Po nekaj valih (dveh, treh), pristop samoocenitve s pisanjem vloge.
•
V »prvem valu« tega pristopa ocenitev vloge s strani zunanjega ocenjevalca –
kalibracija ocene, v naslednjih »valih« to vlogo ocenimo tudi sami.
•
Ključni cilj je vzpodbuditi sistematičen način samoocenjevanja, kot »večno in
samo od sebe delujočega« mehanizma.
•
To ne uspe vsem, uspe pa le najodličnejšim.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Model odličnosti EFQM
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Model odličnosti EFQM – temeljni gradniki
Osredotočenost
na odjemalca
Voditeljstvo in
stanovitnost namena
Usmerjenost
v rezultate
Upravljanje na podlagi
procesov in dejstev
Družbena
odgovornost
Razvijanje
partnerstva
Stalno učenje,
inoviranje in
izboljševanje
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
Razvoj in vključevanje
zaposlenih
www.fos.unm.si
Peta faza: Oblikovanje vloge in prijava na razpis za PRSPO
(Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost)
•
Spodbujanje samoocenjevanja in kulture samopreseganja.
•
Dodana vrednost prijave in sodelovanja pri PRSPO je v poročilu (prednosti in
priložnosti za izboljšanje).
•
Možnost izvede »pilotnega projekta«, kar bi pomenilo prijavo le visokošolskih
zavodov.
•
Ta praksa ima svoj smisel, če je v ozadju tudi ustrezna spodbuda s strani
resornega ministrstva.
•
Iniciranje ustreznih podpornih mehanizmov v smislu izmenjave dobre prakse,
timskega oblikovanja sistemskih pristopov (kazalniki delovanja, anketiranje
študentov, anketiranje zaposlenih….).
•
Priložnost za priznavanje sodelovanja v PRSPO kot ekvivalenta zunanji evalvaciji
visokošolskih organizacij po merilih NAKVIS.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Šesta faza: Oblikovanje vloge in prijava na razpis za EQA
(European Quality Award)
•
Oblikovanje vloge za EQA pomeni le prevajanje besedila vloge v angleški
jezik, saj strukturno in vsebinsko vlogi za PRSPO in EQA sovpadata.
•
Visokošolski zavodi se morajo na poti odličnosti zavedati celotne širine
svojega poslanstva, saj se od njih pričakuje nenehno samopreseganje in
proaktivnost v globalnem družbenem prostoru.
•
Postati morajo zgled in primer najboljše prakse ne samo organizacijam s
področja šolstva, temveč tudi tistim organizacijam, v katerih se zaposlujejo
njihovi diplomanti.
•
Gre za verodostojnost pri dokazovanju uspešnosti in učinkovitosti v
pedagoških in raziskovalnih procesih podanih znanstvenih dognanj in teorij.
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si
Temeljni gradniki odličnosti v šolstvu
•
Nenehno izboljševanje kot zaveza vodstva.
•
Šolski zavodi (osnovnošolski, srednješolski, višješolski, visokošolski) so
“organizacije”.
•
Odličnost učitelja se udejanja v pedagoškem procesu, odličnost pedagoškega
procesa pa pričakuje odličnost šolskega zavoda kot organizacije.
•
Kje so zadržki, da principi organizacijske odličnosti ne bi veljali za šolstvo?
•
Temeljne gradnike odličnosti v šolstvu prepoznavamo v gradnikih nove
organizacijske paradigme:
 osredotočenost na odjemalce (študente, dijake, učence)
 usmerjenost v rezultate
 voditeljstvo in stanovitnost namena
 menedžment na podlagi procesov in dejstev
 razvoj in vključevanje zaposlenih
 stalno učenje, inoviranje in izboljševanje
 razvijanje partnerstva
 družbeno odgovorno delovanje šolskih zavodov
Fakulteta za organizacijske študije
v Novem mestu
www.fos.unm.si