Transcript ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA

ZGODOVINA
RAČUNALNIŠTVA
Začetki računanja
Kje so korenine računanja in računalništva težko rečemo,
zagotovo pa segajo v čas ko je štetje in računanje bilo šele v
razvoju.
Človek si je števila predstavljal z prsti na rokah, kamenčki,
školjkami. Prve sledi računskih zapisov so od Sumerske
civilizacije 4000-1200 let p.n.š. v obliki glinene ploščice
zapisi trgovske izmenjave.
Stonehenge
Eden starejših pripomočkov za štetje dni je Stonehenge, ki
so ga postavili okrog leta 2800 p.n.š.. Z njimi je bilo moč
izdelati enostaven koledar.
Abak, abakus
Približno leta 3000 p.n.š. so v Babilonu iznašli abakus, prvo
pravo računalo v zgodovini človeštva.
Kitajci so okrog leta 1100 p.n.š. razvili suan-pan (podoben
abakusu) ki se je zaradi razvejanih trgovskih poti razširil po
vsem svetu.
Abakus se uporablja še danes, ker je zelo enostaven za
izdelavo in uporabo.
http://www.tux.org/~bagleyd/java/AbacusAppJS.html
John Napier
Naslednjih dva tisoč let se na področju strojnega računanja ni
zgodilo nič pretresljivega. Nekje okrog leta 1614 je škotski
matematik John Napier ugotovil kaj so logaritmi in izdelal prve
računske tablice.
Logaritmsko računalo
Le slabih deset let pozneje je Anglež William Oughtred
uporabil Napierjeve logaritme pri svojem izumu: logaritmsko
računalo (1622).
Logaritmsko računalo je delovalo na enak način kot abakus,
vendar se ga je dalo uporabljati za več operacij računanja.
Uporabljali so ga kar naslednjih tristo let tako matematiki kot
fiziki.
Doba mehanskih računal in
računalnikov
Pascaline
Blaise Pascal se je rodil leta 1623. Njegov oče je bil uradnik, ki
je imel posla z računanjem davkov. Da bi mu olajšal delo,
skonstruira napravico za seštevanje. Ni bila tako bistroumna
kot abakus vendar jo vseeno imamo za prvi računski stroj.
Ta mehanski kalkulator je nastal leta 1642 in se imenuje
pascaline. Pascaline je znal seštevati in odštevati ter s
ponavljanjem obeh postopkov celo množiti in deliti
šestmestna desetiška števila. Uporabljal je tehnologijo zobatih
koles.
Wilhelm Leibnitz
Na tehnologijo zobatih koles je deloval tudi računski stroj
Wilhelma Leibnitza. Dokončal ga je leta 1673.
Njegova napravica je obdelovala dvanajstmestna desetiška
števila in je znala izvajati vse štiri osnovne računske operacije.
Razstavljena pa je v muzeju v Münchnu.
Diferenčni stroj
Diferenčni stroj je eden izmed obeh strojev za računanje, ki ju
je izdelal Charles Babbage. Namenjen je bil za računanje in
tudi za avtomatično tiskanje matematičnih tabel.
Delo na gradnji se je pričelo leta 1823 in je trajalo s presledki
do leta 1833, ko je bil projekt zaradi pomanjkanje denarja in
sporov opuščen. Ta stroj so kasneje leta 1991 zgradili po
Babbagevih načrtih v londonskem Science Museum. Težak je
skoraj 3 tone, stane približno 500.000 ameriških dolarjev in še
vedno deluje brezhibno.
Analitični stroj
O stroju, ki bi bil splošnejši, je Babbage razmišljal med delom
na diferenčnem stroju.
Po Babbagovem lastnem opisu lahko računski del analitičnega
stroja razdelimo na dva dela:
- MLIN => v katerem se izvajajo operacije.
- POMNILNIK => v katerem so shranjeni operandi, na katerih
se izvajajo operacije v katerega se shranjujejo rezultati
operacij.
ENIAC
Nato je sledilo kakšno stoletje premora na področju mehanskega
računalništva, nato pa se je pojavil ENIAC(Electronic Numerical
Integrator and Calculator). Razvijati so ga začeli leta 1943,
dokončan pa je bil leta 1945. Naredila ga je ameriška vojska zaradi
potreb po balistike. Stroj je stal 500.000$, delal pa je vse do 11:45
2. oktobra 1955.
John von Neumann
Pomemben napredek v računalništvu je nastopil leta 1945, ko je
matematik John von Neumann dognal pojem shranjevanja programa in
uporabo dvojiškega sistema(zapisa). Njegova najpomembnejša ideja je da
računalniku moramo hitro preskrbeti ne le podatke, ampak tudi navodila,
kaj s temi podatki počne. Ukazi računalnika naj bodo tudi podatki, ki jih je
treba shraniti v pomnilnik. Med potekom računanja pa človeku ne bo treba
posegati. Prav ta pomembni korak postavljamo danes kot ločnico med
računskim strojem in računalnikom (v računalnik lahko vstavimo program,
v računski stroj ne moremo). Na osnovi von Neumannovih razmišljanj so
leta 1949 izdelali računalnik EDVAC.
Primer dvojiškega zapisa
MATIC
M = 11010
A = 10100
T = 10011
I = 10010
C = 11000
1101010100100111001011000 Bi bil zapis imena
Matic.
EDVAC in IAS
Med leti 1947 in 1950 sta bila izdelana še dva stroja, podobna
ENIAC-u, vendar nista dosegla pričakovanj. Imela sta
sposobnost shranjevanja komand in podatkov, vendar le za 6
ur, zato so možje, ki so stali za tema dvema strojema, kar hitro
obupali nad njima.
EDVAC
IAS
Novejša zgodovina
Po letu 1955 se je začelo veliko raziskav na področju
računalništva, dokler niso odkrili tranzistorjev ter
raznih vezij, vendar to sodi že pod novejšo zgodovino.
Literatura
Google => slike
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva
LAFFERTY, P. (1985). Uvod v računalništvo. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Predstavitev sta izdelala:
Nejc Centrih in Matic Krivec
(7.a in 7.b - 2009/10)