Transcript Rakov_Skocjan

RAKOV
ŠKOCJAN
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
REPUBLIKA SLOVENIJA




Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče
reka Rak
Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem,
jugovzhodno od avtocestnega odseka PostojnaUnec
Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana
Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan z
Republiško odločbo kot prirodna znamenitost
in je sedaj zavarovan kot krajinski park.
NASTANEK DOLINE

Apnenec je sorazmerno odporna kamnina, ki pa ima
lastnost, da ga voda raztaplja. V smeri vodnih tokov
počasi nastajajo rovi in dvorane. Če taka podzemna
reka teče kje blizu površja, se lahko zgodi, da se z
raztapljanjem kamnine jamski strop vedno bolj tanjša
in se zaradi lastne teže nazadnje tudi poruši. To se je
v daljni preteklosti dogodilo tudi v Rakovem
Škocjanu. Nastal je kanjon, padle kamnite bloke pa je
voda počasi raztopila. Kjer se je udiranje začelo je
danes že lepa zelena dolina, na izvirnem in ponornem
delu pa so mogočne soteske z mostovoma kot
ostankoma nekdanjega stropa.

Ta rečna dolina ima na eni strani izvire in na
drugi odtočni strani ponore - dolina s kraškim
dotokom in odtokom. V zgornjem zatrepnem
delu doline, že v udornicah Zelških jam je
Mali naravni most, približno 2,5 km
nizvodno ob Raku pa še Veliki naravni most.
Rak izvira iz Zelških jam oziroma iz udornic,
ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa.
NARAVNE ZNAMENITOSTI V
PARKU:



Zelške jame z 8 do 50 m globokimi udori,
skozi katere lahko opazujemo tok Raka.
Mali naravni most je tanek ostanek stropa
med dvema udoroma, katerega zgornji rob je
42 m nad potokom.
Veliki naravni most je ostanek porušenega
jamskega stropa na ponorni strani potoka, 23
m debel in 37 m visok obok.


Tkalca jama je 2845 m dolga jama, ki ima dva
vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cesti
Razvaline cerkve sv. Kancijana

Rakov Škocjan - Naravoslovna učna pot
Je speljana krožno po Rakovi dolini. Po ogledu
udornic nas vodi do Velikega naravnega mostu in
ponornega dela Tkalca jame. Nato se pot povzpne še
na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice
Sv.Kancijana kjer se konča. Dolga je 3 km. Ob
vrnitvi na desnem bregu Raka zavijemo mimo izvira
Prunkovec in nato do izvira Raka, nasproti ruševin
Rakovške žage (Zelška, Rakovška, Modčeva in
navzgor) do ceste in parkirišča. Ta pot je dolga 2,5
km za sprehod po celotni naravoslovni učni pot s
povratkom vred potrebujemo približno 4 ure.
ZGODOVINA RAKOVEGA
ŠKOJCANA


Arheološke najdbe ostankov orodij iz
paleolitika dokazujejo, da je pračlovek
naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v
prazgodovini
Iz kasnejše železne dobe so našli ostanke
lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici
sv.Kancijana, in obrambni nasip na zahodni
strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi
ilirska naselbina


V obdobju turških vpadov v te kraje od 15.
stoletja dalje so se sem zatekali prebivalci
bližnjih vasi, o čemer pričajo najdbe ostankov
v udornicah pod Malim mostom.
Prvi znani opis najdemo v Valvasorjevi Slavi
vojvodine Kranjske iz leta 1689.
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
V Zelških jamah, Prunkovcu in Kotlu so bili
najdeni polžki Belgrandiella kusceri, ki so
endemiti podzemske Ljubljanice. V dolini pa
raste razmeroma redka praprot močvirska
krpača.
Dolino obdajajo jelovo bukovi gozdovi.
VIRI IN LITERATURA:



http://www.h-rakovskocjan.com/index2.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rakov_%C5%A0k
ocjan
Knjiga: VELIKI SLOVENSKI LEKSIKON