Transcript Podaljšanje pridelovalne sezone zelenjave

PODALJŠANJE PRIDELOVALNE SEZONE
ZELENJAVE V OKVIRU TRAJNOSTNE
LOKALNE PRIDELAVE
dr. Milojka FEKONJA
Predavanja v Jurovskem Dolu, 20. september 2011
Urbane brazde
EKOLOŠKA PRIDELAVA ZELENJAVE
Podaljšanje pridelovalne sezone z ustreznimi
agrotehničnimi ukrepi
Na
-
prostem
zastirke,
prekrivke,
sajenje s sadikami (tudi
čebula, por, sladka koruza …).
ZASTIRKE






slame,
trava,
žagovina, sekanci,
karton, papir,
folija (polietilenska črna folija)
živa podrast (“living mulch”).
Prednosti zastiranja:
-
-
spomladi ranejši pridelki (2 – 3 tedne), jeseni podaljšamo čas
rasti;
zadrževanje vlage v tleh (sušna obdobja);
višje temperature tal (koristno spomladi in jeseni);
boljša mikrobiološka aktivnost tal;
pospeševanje mineralizacije tal – tvorba rastlinam dostopnega
dušika;
manjša zapleveljenost tal (okopavanje ni potrebno oz. samo
čiščenje jarkov med grebeni).
PREKRIVKE in TUNELI
Prekrivanje rastlin v začetnih razvojnih fazah s:
- tekstilne prekrivke – kovertanom (različne gostote, 17 – 30 g/m2) –
zavarujejo rastline do – 5 °C, pridelki so ranejši 14 dni,
- mrežami (preprečevanje naleta škodljivcev).
Prednosti prekrivanja:
-
preprečevanje naleta škodljivcev;
preprečevanje razvoja bolezni;
zadrževanje vlage in toplote
(spomladi in jeseni);
prezimljanje vrtnin.
Tuneli:
- nizki (cca.0,5 m – 1 m) in
- visoki (do cca. 2 - 3 m).
Tuneli so lahka - enostavna izvedba rastlinjaka, ki je premična – lahko jo
prestavljate, in cenejša od rastlinjakov.
SADIKE
Začetna rast rastlin je hitrejša, zato lahko pričakujemo:
- ranejše pridelke,
- rastline bodo odpornejše na nalet škodljivcev in napad
bolezni (v primerjavi z manjšimi),
- manjša poraba semena za setev.
RASTLINJAKI - plastenjaki, steklenjaki (pridelava
v zaščitenih prostorih)
Zakaj je pridelava v rastlinjakih pomembna in kaj je efekt
tople grede?
V toplih gredah (rastlinjakih) lahko vrtnarji pridelujejo zelenjavo tudi
v hladnih mesecih.
Kratkovalovno sončno sevanje lahko skozi stekla/folijo nemoteno
prodre v notranjost tople grede (rastlinjaka) in segreje notranje
površine tople grede (rastlinjaka). Te začnejo potem odddajati
dolgovalovno sevanje, ki skozi steklo/folijo večinoma ne more
več ven. Notranjost tople grede (rastlinjakov) se glede na
okolico zelo segreje.
PRIDELOVANJE V RASTLINJAKIH
Rastlinjak je pomožen kmetijsko-gozdarski objekt in se šteje kot
nezahteven objekt, če je nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen
objekt za gojenje rastlin. Lahko ima montažno prosojno
plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji,
postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne
stranske stene. Po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin se vse
to lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega
objekta. Višina najvišje točke je največ 3 m, merjeno od
najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad
prostorom.
Med nezahtevne objekte spada tudi steklenjak. To je enoetažen,
pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen
kot zimski vrt z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje
točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta,
katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
PRIDELOVANJE V RASTLINJAKIH

Brez gradbenega dovoljenja se lahko začne le gradnja
enostavnega objekta, med katerega pa spada rastlinjak,
namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču
v izvedbi tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno
temeljenje, ali sidra ter na loke napeto folijo.

Po podatkih statističnega popisa iz leta 2006 je v Sloveniji
1393 tržnih pridelovalcev vrtnin, ki pridelujejo vrtnine na 1583
hektarjih površin. 92 odstotkov oziroma 1451 hektarjev
predstavlja pridelava na prostem, 8 odstotkov oziroma 132
hektarjev pa pridelava v zaščitenih prostorih.
PRIDELOVANJE V RASTLINJAKIH
Lokacija postavitve rastlinjaka:
-
postavitev rastlinjaka vedno v smeri S – J;
na sončni in zavetni legi;
možnostjo dostopa in opremljeno s potrebnimi
komunalnimi objekti;
zagotovljen ustrezen vodni vir.
Kaj moramo vedeti pri postavitvi rastlinjaka?
 kje bo rastlinjak postavljen – klimatsko območje –
zunanje temperature;
 potrebe gojenih rastlin (se med vrstami in tudi znotraj
le-teh razlikujejo);
 način uporabe rastlinjaka (ogrevani, neogrevani);
 vrste uporabljenega prekrivala …
Pridelava v rastlinjakih
Kako zmanjšamo toplotne izgube?
- Uporabimo dvojna prekrivala z vmesnimi zračnimi plastmi ali
-
brez njih, s čimer zmanjšamo porabo energije za 40 odstotkov.
Vodni bazeni (zadrževanje toplote skozi noč – zmanjšamo
nihanje temperatur noč – dan).
Kombinirano prekrivanje (dvojni tuneli, nizki tuneli v
rastlinjaku) …
Življenjska doba uporabljenih materialov za pokrivanje
rastlinjakov (različne folije) je tri do štiri leta.
SVETLOBA, TEMPERTURA,…
-
osnovna osvetlitev za večino vrst je 8 – 10 ur na dan,
redno čiščenje kritine,
senčenje poleti,
z energijskimi zavesami in odsevajočimi folijami dosežemo, da so
rastline bolje osvetljene in bolje rastejo,
tla lahko tudi ogrevamo (koreninsko območje rastlin) – npr. s povratno
vodo iz centralnega ogrevanja),
kakovost zraka: zrak v prostoru se naj zamenja 6-8 krat v eni uri,
pomembna je koncentracija CO2 – povečujemo lahko hitrost in
zgodnost dozorevanja – obilno gnojenje z organsko snovjo),
najprimernejše kapljično namakanje (zaradi preprečevanja kondensa),
prezračevanje (slemensko, bočno …).
PREZRAČEVANJE

SLEMENSKO,

BOČNO,

Enostransko, dvostransko prezračevanje …
PREDNOSTI UPORABE PREKRIVK,
ZASTIRK, TUNELOV IN RASTLINJAKOV

boljši nadzor nad rastlinami,

ugodnejše mikroklimatske razmere,

zgodnejši pridelek,

izboljšanje kakovosti,

povečanje količine pridelka,

varovanje posevkov pred poškodbami vetra in ožigov,

varovanje posevkov pred onesnaženim okoljem …