Transcript DELAVNICA-RCN_zakonodaja_in_gradnja - ERM-JVS

RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE
Vsebina predavanja
-Roki za ureditev odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode
-Zakonodaja, ki določa pogoje za postavitev
RČN
-Monitoring in mejne vrednosti
-Faze postavitve RČN
Operativni program odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda
Struktura operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode je
podrejena
naslednjim rokom njegove izvedbe:
- 31. december 2005 za čiščenje in 31. december 2007 za 95 % odvajanje v
kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE,
- 31. december 2008 za čiščenje in 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno
območje na občutljivih območjih, ki je obremenjeno z več kot 10.000 PE,
- 31. december 2010 za čiščenje in 31. december 2012 za 95 % odvajanje v
kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 15.000 PE,
- 31. december 2015 za čiščenje in 31. december 2017 za 95 % odvajanje v
kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE, in
- 31. december 2015 za čiščenje in 31. december 2017 za 80 % odvajanje v
kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter
gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje
na občutljivem ali vodovarstvenem območju.
Operativni program odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda
Način oblikovanja aglomeracije
NASELITVENA SLIKA SLOVENIJE
Velikostni razredi
naselij po številu
prebivalcev
Število naselij
s prebivalci
% naselij
Število prebivalcev
% prebivalcev
1-199
4.335
73,1
334.250
17,0
200-499
1.103
18,6
338.944
17,3
500-999
288
4,9
198.416
10,1
1.000-1.999
109
1,8
155.272
7,9
2.000-4.999
57
1,0
183.509
9,3
5.000-9.999
20
0,3
134.186
6,8
10.000-19.999
9
0,2
120.435
6,1
20.000-49.999
5
0,1
146.304
7,4
50.000-99.999
1
0,02
938.47
4,8
100.000+
1
0,02
258.873
13,2
5.928
100
1.964.036
100
SKUPAJ
Naselja in prebivalci Slovenije po velikostnih razredih naselij. V Sloveniji ima 52%
prebivalcev stalno prebivališče v naseljih z manj kot 2000 prebivalci.
NASELITVENA SLIKA
SLOVENIJE - IZSEK
Naselja in prebivalci Slovenije v razredih naselij od 1 do 1999 PE.
Velikostni razredi
naselij po številu
prebivalcev
Število naselij
s prebivalci
% naselij
Število prebivalcev
% prebivalcev
1-199
4.335
73,1
334.250
17,0
1.103
18,6
338.944
17,3
288
4,9
198.416
10,1
109
1,8
155.272
7,9
5.835
98,4
1.026.882
52,3
200-499
500-999
1.000-1.999
SKUPAJ
ONESNAŽENOST
Podatki o onesnaženju površinskih, stoječih in podzemnih voda na območju
Slovenije kažejo, da predstavljajo komunalne odpadne vode iz naselij in
ostalih virov zaskrbljujoče velik delež vsega onesnaženja voda.
To povratno vpliva na stanje pitne vode ter bivalne in življenjske razmere za
vsa živa bitja.
Ker sta oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode v bistvu enoten
sistem, bi se po okoljevarstvenih načelih smeli vodovodi načrtovati le ob
istočasnem reševanju sistema za odvod in čiščenje komunalne odpadne
vode.
Na območjih redke in razpršene poselitve to načelo do sedaj ni bilo
uveljavljeno prvenstveno iz ekonomskih razlogov. Tu so najpogostejši
trenutni načini tretiranja odpadnih vod greznični sistemi ali posamezne, še
vedno redke čistilne naprave.
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI
Primerjalne značilnosti centralnih in decentralnih sistemov
za odpadne vode.
CENTRALNI SISTEMI
DECENTRALNI SISTEMI

zgoščena investicija

razpršena in deljena investicija

nujnost izvedbe v celoti oz. vsaj večjega dela
investicije

možnost mozaične izvedbe, po delih

odtujenost soupravljanja s strani uporabnikov

enostavnejše ( neposredno) upravljanje in
nadziranje; neposredna participacija uporabnikov

brezbrižnost uporabnikov do varovanja vodnih virov

večja odgovornost in skrb uporabnikov do varovanja
vodnih virov

slabša preglednost stroškov

transparentnejša preglednost stroškov

zahtevnejša tehnologija

enostavnejša tehnologija

nekaj narobe = veliko narobe = vse narobe

nekaj narobe = le tam narobe

neuravnovešenost regionalnega kroženja vode in
odvišnega blata

večja uravnovešenost lokalnega kroženja vode in
odvišnega blata
ZAKONODAJA - RČN
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(U.l. RS 47/2005).
- Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo
čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s
pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim
prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevanih lagunah ali
naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
(U.l. RS 98/2007).
– S prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5.
- Z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
ZAKONODAJA - izgradnja
PVO(U.l. RS 98/2007).
– Slovenska zakonodaja predivdeva za vse posege v Naturi 2000 posebno presojo, ki je del klasične
presoje vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje je potrebna za ČN, če gre preko ponikovalnice v
podtalje.
ZAKONODAJA - izgradnja
ZAKONODAJA – parametri
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007)
Mejne vrednosti za koncentracijo neraztopljenih snovi, amonijevega in celotnega
dušika, KPK ter BPK5.
Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za tekoče vode.
ZAKONODAJA – parametri
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007)
Mejne vrednosti za koncentracijo amonijevega dušika ter za koncentracijo in učinek
čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja.
ZAKONODAJA – parametri
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007)
Mejne vrednosti za mikrobiološke parametre
ZAKONODAJA – parametri
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 98/2007)
Mejne vrednosti:
KPK
150
BPK5
30
ZAKONODAJA – parametri na zavarovanih
območjih
Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za tekoče vode.
ZAKONODAJA – parametri na zavarovanih
območjih
Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za stoječe in zajezene površinske vode, ki imajo
zadrževalni čas daljši kot 5 dni.
IZGRADNJA RČN
DIMEZNIONIRANJE RČN
• Računanje površine RČN za različne parametre
Površina 
 Cin  C *  2
ln 
m

k
 Cout  C * 
Q
Q=količina odpadne vode (m3/leto)
C=koncentracija polutanta (mg/l)
Cin=vhodna koncentracija polutanta (mg/l)
Cout=izhodna koncentracija polutanta (mg/l)
k= konstanta odstranjevanja za različne polutante
• Površina 2,5 m2/PE za komunalne odpadne vode
IZGRADNJA RČN
Usedalnik:
o Emšer, Imhoff
o Usedanje trdih delcev
o Problem mulja (odvažanje,
kompostiranje, itd.)
Kompostna greda:
o Stabilizacija
o Mineralizacija
IZGRADNJA RČN
-Izkop
-Groba priprava posteljic
-Fina priprava posteljic
-Namestitev geotekstila
-Namestitev folije (varjenje,
zagotavljanje neprepustnosti, preboji
med gredami)
-Priprava brežin in nagib
- Namestitev perforiranih cevi in jaškov
- Nasutje substrata (različne mešanice v
različnih gredah)
IZGRADNJA RČN
-Zasadnja (različne rastline za
odstranjevanje različnih polutantov) –
npr. navadni trs, šaši, rogoz in ostale
vlagoljubne rasline
-Običajno samo korenine
-Pomlad in jesen najprimernejši čas
NOSILCI ČIŠČENJA
-SUBSTRAT
-Običajno drobljenec različnih frakcij
-fizikalni medij za čiščenje
- filtracija
- Sedimentacija
- Sorbcija
- Ionska izmenjava in tvorba kompleksov
- Medij za pritrditev mikroorganizmov
- Medij za ukoreninjenje rastlin
-RASTLINE
- Vključene v procese čiščenja kot substrat
- Ohranjanje hidravlične prevodnosti
- Medij za pritrjanje mikroorganizmov
- Vnos kisika v rizosfero
- Fitoremediacijska vloga (zadrževanje,
predvarjanje anorganskih in organskih snovi)
-Redukcija patogenih mikroorganizmov
-MIKROORGANIZMI
- Glavni pri čiščenju odpadne vode (do 80 %)
- Pretvorba dušika, želeža, žvepla.
- Aerobni, anaerobni mikroorganizmi
VZDRŽEVANJE RČN
-Preverjanje stanja zadrževalnika (mašenje)
-Preverjanje jaškov in cevi
-Površinski tok vode (dopeskanje, menjava
cevi, itd.)
-Košnja rastlin jeseni (izolacija, kompost)
RČN
PREDNOSTI
SLABOSTI
Majhni stroški postavitve,
obratovanja in vzdrževanja
Razpoložljivost zadostne površine
za postavitev
Deluje gravitacijsko
Daljši zadrževalni čas
Uporabnost na oddaljenih
lokacijah s pomanjkljivo
infrastukturo
Potrebno natančno
dimenzioniranje predčiščenja
Tvorba novih habitatov
Delovanje pogojeno s klimatskimi
razmerami
Ponor toplogrednih plinov
Širok spekter uporabe
(komunalne, industrijske, izcedne
vode)