Primož Žerjav: Rast zadrug

Download Report

Transcript Primož Žerjav: Rast zadrug

Rast zadrug- potenciali in
omejitve
Primož Žerjav,
Zadružna zveza Slovenije
Slovenija Coop2012
Zadružništvo – vektor sprememb v Evropi
Ljubljana, 16. in 17. oktober 2012
Rast zadrug - potenciali in omejitve
Potenciali:
Zadruge kot posebna oblika gospodarskih organizacij, ki so v lasti uporabnikov in
ne vlagateljev, lahko zaradi svojih posebnosti prispevajo k reševanju različnih
ekonomskih, socialnih in okoljskih vprašanj, ki jih ne morejo enako uspešno rešiti
izključne zasebne pobude podjetij v lasti vlagateljev niti državno poseganje.
Omejitve:
Omejitveni dejavniki za razvoj zadrug so številni, od subjektivnih oziroma notranjih
(usposobljenost in pripravljenost potencialnih članov za zadružno organiziranje in
dejavnost) do širših značilnosti družbenoekonomskega okolja, ki vključuje tudi
pravno okolje.
Omejitve v pravnem in ekonomskopolitičnem okolju
Dve vrsti omejitev:
1. Omejitve, ki veljajo samo za zadruge in ne za druge gospodarske subjekte, na
primer:
a) dostop do dejavnosti,
b) dostop do ustanavljanja nekaterih pravnih oseb,
c) dostop do državnih pomoči oziroma podpornih ukrepov.
2. Omejitve, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo enako za vse gospodarske subjekte,
vendar pa so ta pravila ukrojena po značilnostih prevladujočih pravno organizacijskih
oblik (gospodarske oziroma kapitalske družbe), na primer:
a) računovodska pravila,
b) pravila o reviziji,
c) davčna pravila.
Ustanoviteljstvo zadruge v družbi za upravljanje investicijskih skladov
Prvi Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU,
Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 in 10/98) je v prvem odstavku 8. člena določal,
da so družbeniki oziroma delničarji družbe za upravljanje (DZU) lahko samo fizične ali pravne osebe,
organizirane v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.
Po zakonu ni smela posredno ali neposredno postati družbenik oziroma
pridobiti delnice DZU nobena druga pravna oseba, razen
banka ali hranilnica, ki je ustanovljena kot delniška družba ali družba
z omejeno odgovornostjo, katere lastniki niso osebe iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
Ustavno sodišče:
Ker je gospodarska funkcija zadrug v primerjavi z drugimi kapitalskimi družbami
(delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo) tako različna, je zakonodajalec imel
razumen razlog, da je zadruge izvzel iz kroga ustanoviteljic družb za upravljanje (14. člen Ustave RS).
Javna korist zahteva, da določen gospodarski subjekt
opravlja svojo dejavnost v skladu z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen.
Gospodarska dejavnost zadruge na eni strani,
pa se izključuje oziroma je v nasprotju z gospodarsko dejavnostjo družb za upravljanje
in gospodarsko dejavnostjo njenih ustanoviteljev, t.j. kapitalskih družb, na drugi strani.
Zato izpodbijane določbe niso v neskladju z drugim odstavkom 74. člena Ustave.
Sedanji zakon te omejitve ne pozna več.
Dejavnost zadruge
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-B, Uradni list RS, št. 59/96)
je določil, da zadruge ne smejo več opravljati dejavnosti projektiranja in z njim povezanega
tehničnega svetovanja ter dejavnosti gradenj.
Ustavno sodišče:
Ni bilo kršeno načelo enakosti s tem, ko je zakonodajalec določil, da zadruga ni bila upravičena
opravljati določenih dejavnosti po Zakonu o graditvi objektov, ker je opravljanje teh dejavnosti
omejil le na družbe, kot jih ureja Zakon o gospodarskih družbah. Za takšno razlikovanje je imel
zakonodajalec stvarne in razumne razloge, saj je gospodarska funkcija in namen zadrug različen
v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti.
Takšna ureditev tudi ni bila v neskladju z načeli svobodne gospodarske pobude in sploh ne
predstavlja posega v pravico do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena
Ustave, ki bi ga bilo treba presojati na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave. Prvi stavek
drugega odstavka 74. člena Ustave je treba razumeti v tem smislu, da pri določanju pogojev ne
gre le za določanje formalnih in materialnih pogojev za ustanovitev gospodarskih organizacij,
temveč tudi za določanje pravno- organizacijskih oblik za opravljanje gospodarskih dejavnosti ter
za temeljne značilnosti teh oblik.
Sedanji zakon te omejitve ne pozna več.
Državne pomoči in podporni ukrepi
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP, Ur. l. RS, št. 40/2004, 115/2006,
2/2007-UPB1)
“3. člen
(definicije pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
– ''Podjetje'' je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba, podjetnik,
zavod ali zadruga; “
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Ur.l. RS, št. 102/200, 57/2012)
“3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »podjetje« je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba ali
samostojni podjetnik posameznik,“
Nekatera vprašanja utemeljenosti enake obravnave
1. Mednarodni standardi računovodskega poročanja (deleži, katerih izplačilo lahko
član zadruge brezpogojno zahteva v času poslovanja zadruge na primer ob
prenehanju članstva, niso kapital; po drugi strani lahko edini delničar sklene, da se
zniža osnovni kapital in opravi izplačilo, pa se delnice kljub temu štejejo za osnovni
kapital).
2. Zadružna revizija kljub posebnim določbam v direktivi 2006/48/ES (odprava
posebnih določb o zadružni reviziji s tretjo novelo ZZad leta 2009).
3. Davčna obravnava zadružnega presežka, ki izhaja iz sodelovanja zadruge s člani
(preveč zaračunane cene blaga in storitev članom oziroma premalo plačane dobave
blaga oziroma premalo izplačane plače članov), razmejitev presežka od dobička iz
drugih poslov zadruge, ki ne izhajajo od članov.
Zaključek
Če želimo vzpodbuditi zavest o potencialu zadrug kot sredstvu za opravljanje
dejavnosti socialnega podjetništva in za povezovanje malih podjetnikov, bo
potrebno:
1. zagotoviti ustrezno podporno okolje in odpraviti ovire za razvoj zadrug na splošno
in posledično tudi zadrug kot socialnih podjetij
2. V strategiji socialnega podjetništva bi bilo potrebno bolj razčlenjeno omeniti
možnosti za razvoj socialnih podjetij v obliki zadrug
3. V program ukrepov socialnega podjetništva je nujno vključiti tudi promocijo
zadružništva
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
HVALA ZA POZORNOST!
“Naše poslanstvo je vzpodbujanje
in zastopanje trajnostnega
razvoja zadrug s
sodelovanjem v korist članov
in zadovoljstvo potrošnikov.”
www.zzs.si
[email protected]
Tel: + 386 1 2441 360
Fax: + 386 1 2441 370