Il ritorno delle Piccole Iene/ Andrea

Download Report

Transcript Il ritorno delle Piccole Iene/ Andrea

ŠOLSKO GLASILO – GIORNALINO SCOLASTICO
Redakcija: Thomas Macorig, Katja Canalaz, Jacopo Sant, Matteo Nali, Emiliano Fain, Asia Mereu,
Nikolaj Cencig
Drevored Azzida, 9 – Špeter (Viden)
Šolsko leto 2013-2014
Il ritorno
delle Piccole
Iene/ Andrea
Prva svetovna vojna/ Ogled muzeja v Bijač
čah
vs Matteo e
Mirella vs
Giovanna
Due
mordenti
interviste riportano
sulle
scene
le
Piccole Iene, che
nella scorsa edizione del giornalino
della scuola media
si erano astutamente 'date alla
macchia'.
Bentornate Iene!
(segue a pag. 3 e 4)
MATURANTSKI
IZLET/ Sasha,
Annamaria in
Fanika
Tudi letos so si
nekateri tretješolci
šteli v čast, da so
se lahko udeležili
tridnevnega
V petek, 7. februarja 2014, smo se učenci 2. in 3.
razreda nižje srednje šole odpravili na zanimivo
razstavo o prvi svetovni vojni v Rakarjav hram v
Bijačah. Tam sta nas pričakovala dva člana društva
Srebrna kaplja, ki sta nam razložila, kaj si bomo
ogledali v razstavnih prostorih. Povedala sta, da je
bila razstava odprta javnosti že od 14. decembra
2014, vendar se je ni udeležilo veliko šolskih skupin.
Razstavo so pripravili društvo Srebrna kaplja,
Beneška galerija in Kobariški muzej v sodelovanju s
Podbunieško občino, Gorsko skupnostjo Ter-NedižaBrda, Vidensko pokrajino in Deželo FJK. Razstavljene
fotografije sta prispevala Kobariški muzej, ki je
pomagal pri ureditvi razstave tudi s tehničnega
vidika, ter zgodovinski arhiv v Gorenjem Tarbiju. Po
kratkem uvodu, v katerem sta nam predavatelja
razložila, kako bo potekal ogled, smo se razdelili v
dve mešani skupini. Profesorica nas je tako razdelila,
ker so bili razstavni prostori precej majhni.
(beri na str. 2)
gradnega izleta po
Sloveniji; med njim
sem bila tudi jaz.
(Annamaria Vuk)
(beri na str. 15)
V TEJ ŠTEVILKI
PODBONESEC/ Obisk šole Most na Soči
(STR. 6)
Katja /Cucina, che passione!
(PAG. 13)
na-
PROJEKT/ Solo 1 euro
(PAG. 16)
OROSCOPO/L'estate segno per segno
(PAG. 12)
2 mladinamit
maj 2014
Dodelila nam je tudi nalogo, da bi pomagali
drugemu razredu, ki ni še obravnaval tega
zgodovinskega obdobja pri pouku zgodovine.
Razstava je bila razdeljena na dva manjša
prostora: prva soba je predstavljala življenje
vojakov in navadnih ljudi med vojno v teh
krajih, medtem ko je druga vsebovala
predvsem slike ranjenih in vojnih žrtev.
Rakarjev hram v Bijačah je sestavljen iz dveh
manjših lesenih prenovljenih stavb. Prva je
bila dvonadstropna, vendar so bili prostori v
njej zelo majhni, tako da smo bili v njih precej
tesni. Druga stavba je bila nižja, imela je samo
eno nadstropje. Bila je večja od prve in bila
nam je tudi bolj všeč. V tem razstavnem
prostoru so bili stoli, na katere smo se posedli,
ko smo poslušali predavateljevo razlago.
Najprej se je naša skupina odpravila v
razstavni prostor, ki se je nahajal v prvi stavbi.
Povzpeli smo se po strmih lesenih stopnicah in
se znašli v lepo urejeni kamniti izbi z lesenim
stropom. V njej so bile stene polne starih
črnobelih fotografij, ki so bile, kot so nam
kasneje razložili, last zasebnih lastnikov. Stare
fotografije so predstavljale Špeter in druge
okoliške vasi, kot je na primer Podboniesac, v
času prve svetovne vojne. Na njih je bilo
prikazano vsakdanje življenje ljudi, ki so živeli
na frontni liniji. Videli smo tudi življenje
vojakov, ki so bili v vojni ranjeni in so ležali na
posteljah, ki so bile postavljene v prostorne
sobe z ogromnimi posteljami.
Drugi razstavni prostor je na vse nas pustil
močnejši vtis, saj smo si v njem ogledali nekaj
fotografij, ki niso tako običajne in vsebujejo
močan čustveni naboj. V tej sobi se je nahajal
izbor fotografij, ki so večinoma prikazovale
trupla vojnih žrtev, ki so ležala na tleh.
Naš spremljevalec nas je prosil, naj usmerimo
pozornost na eno izmed slik, ki so visele na
steni. Na njej je bila starejša gospa, ki je imela
nekaj v rokah. Sprva se nam je zdelo, da nosi
nekakšno torbo; vendar nam je predavatelj
povedal, da je to v resnici večja skrinja, v
kateri je ležalo truplo mrtvega otroka. To se
nam je zdelo še posebno pretresljivo.
Na nasprotni strani sobe je na zidu visela
fotografija človeka, ki je ležal mrtev na tleh.
Ker je šlo večinoma za črnobele fotografije,
nekatere stvari na njih niso bile zelo razločne.
Kljub temu so se nam zdele grozne in večina
izmed nas je bila vidno pretresena, ko nam je
predavatelj razložil, kaj prikazujejo. Zanimive
so se nam zdele tudi slike majhnih otrok, ki so
bili oblečeni po starem. Odrasli so nosili dolga
oblačila in na nogah niso imeli čevljev.
Slike, ki smo si jih tukaj ogledali, sporočajo o
preteklosti. Spoznali smo veliko zanimivih
stvari o tem, kakšno je bilo življenje v času
vojne. Ogled razstave se nam je zdel poučen, za
nas je predstavljal ponovitev že obravnavane
snovi pri pouku zgodovine, drugim razredom
pa je omogočal, da so si predstavljali, kakšne
so bile razmere v tem pomembnem zgodovinskem obdobju, ki je globoko zaznamoval
naše kraje.
Prva soba nam je bila posebno všeč, ker so bile
v njej postavljene slike, ki so zadevale naše
kraje. Poučno in posebej zanimivo se nam je
zdelo videti, kako je bilo nekoč pri nas. Tudi
druga soba je bila v redu, vendar ob pogledu
na fotografije mrtvih trupel, ki so brez
življenja ležala na tleh, smo pomislili na vse
grozote, ki so se takrat dogajale. Prej smo sicer
za te stvari že slišali, o njih smo že brali v
šolskem učbeniku in večkrat smo se o njih
pogovorili tudi med poukom zgodovine.
Vendar to ni isto, kot če pred sabo vidiš trupla
mrtvih in ranjenih. Med ogledom zadnjega
razstavnega prostora smo vsi pomislili na to,
kako je bilo hudo živeti takrat, in v tišini je
vsakdo izmed nas upal, da se take in podobne
stvari ne bodo nikoli več ponovile nam, našim
sorodnikom ali drugim, ki jih imamo radi.
Fotografije, ki smo si jih ogledali, so nam
omogočile, da smo bolje razumeli, kaj se je
dogajalo v prejšnjem stoletju. Dojeli smo
določene vidike prve svetovne vojne, ki nam
jih zgolj učenje po učbeniku ne more ponuditi.
Zaradi tega smo zelo hvaležni članoma društva
Srebrna kaplja, ki sta nas tako prijazno
sprejela in se pokazala zelo razpoložljiva.
Annamaria Vuk, Matteo Blasutig, Pietro
Trusgnach in Thomas Macorig, 3. razred
3 mladinamit
maj 2014
MATTEO BLASUTIG VS ANDREA IUSSIG
Ecco l'intervista doppia a due allievi di terza
piuttosto popolari e che di certo non se le
mandano a dire. Buone risate!
Come ti chiami?
Matteo: Matteo Blasutig.
Andrea: Andrea Iussig.
Quanto spesso ti lavi?
Matteo: Ogni giorno.
Andrea: Spesso, una volta al giorno.
Sei vegetariano?
Matteo: Sì. (Vergognati, anche le piante
provano dolore)
Andrea: No.
Come giudichi il tuo modo di vestire?
Matteo: Mi piace, cerco di farmi sempre un
mio stile, di distinguermi.
Andrea: Bene, che ne so io.
Come ti vedono gli altri?
Matteo: Rompiscatole.
Andrea: Amico penso.
Quanto ti senti figo da 1 a 10?
Matteo: 5.
Andrea: 5.
Ti piace disegnare?
Matteo: Sì.
Andrea: No.
Cosa vuoi fare da grande?
Matteo: Vorrei intraprendere una carriera
ecclesiastica o insegnare in grandi scuole.
(Ma se non fai neanche religione...)
Andrea: Cuoco o pasticciere.
Diventeresti papa?
Matteo: Volentieri.
Andrea: No.
Quanto tempo passi davanti allo specchio?
Matteo: L'intera mattinata prima di venire a
scuola.
Andrea: Poco, solo la mattina.
Quanto tempo hai passato a giocare ai
Gormiti?
Matteo: Dai 4 agli 8 anni.
Andrea: Mai.
Cosa fai nel tempo libero?
Matteo: Disegno, TV, tennis.
Andrea: Calcio, TV.
Quanto sei partecipe in classe?
Matteo: Da 1 a 10, 8.
Andrea: Abbastanza.
Come giudicheresti la tua vita sociale?
Matteo: Non ho problemi fisici o economici,
perciò bene.
Andrea: Passabile.
Cosa pensi dell'altro?
Matteo: Particolare.
Andrea: Amico, che ne so io.
Scambieresti mai la tua vita con la sua?
Matteo: No.
Andrea: No.
Dimmi tre pregi e tre difetti dell'altro.
Matteo: Tre difetti: mal organizzato, non
attento in classe, fa innervosire le persone.
Tre pregi: simpatico, buon amico, generoso.
Andrea: Tre difetti: antipatico, vanitoso e
qualche volta spregevole. Tre pregi: bravo a
scuola, bravo disegnatore e divertente.
Ti è piaciuta l'intervista?
Matteo: E' stata divertente.
Andrea: No.
4 mladinamit
maj 2014
MIRELLA VS GIOVANNA
Andare in cerca del “torbido” è la nostra
missione! Le Piccole Iene non risparmiano
nessuno, specie quando c'è l'occasione di
parlare della famigerata “collega”...
Come ti chiami?
Mirella:Mirella.
Giovanna: Giovanna.
Quanti anni hai?
Mirella: 55 e passa.
Giovanna: 51.
Secondo te pulisci bene la scuola?
Mirella: Oh, certo.
Giovanna: Guarda le mie unghie...
Cosa pensi dell'altra collega?
Mirella: Tutto il bene di questo mondo.
Giovanna: Il diavolo e l'acqua santa.
Pensi di essere simpatica alle persone?
Mirella: A me piaccio!
Giovanna: Io spero.
Quanto venite pagate al mese?
Mirella: 1000 e dintorni, niente nero.
Giovanna: C'è la privacy.
Meriti lo stipendio secondo te?
Mirella: In pieno.
Giovanna: Senza ombra di dubbio.
Sei sposata o fidanzata?
Mirella: Entrambe le cose.
Giovanna: Felicemente sposata.
Quanto pesi?
Mirella: Purtroppo è varabile...
Giovanna: Tanto oro quanto peso.
Stai seguendo una dieta?
Mirella: Sempre.
Giovanna: Sì, quella del “lunedì prossimo”.
Secondo te quanto sei bella da 1 a 10?
Mirella: 9,9 periodico.
Giovanna: 12.
Ma sei stata sempre così “magra”?
Mirella: Mai stata “magra”!
Giovanna: @*!!!:@#£! Ok?
Eri brava a scuola?
Mirella: Sì.
Giovanna: Ero convinta di sì!
In quale materia avevi problemi?
Mirella: In fisica.
Giovanna: In storia.
Quante ore passi al telefono?
Mirella: Meno di quelle che vorrei...
Giovanna: Da mattina a sera; appena si
scarica metto in carica e continuo...
Cambieresti il tuo lavoro? Con cosa?
Mirella: Mi basterebbe anche cambiare
scuola...
Giovanna: No, mi manchereste, ma poi mi
pentirei. Comunque ci metto il cuore, allego
“eco cardio”...
Pratichi attività fisica nel tuo tempo libero?
Mirella: Assolutamente no .
Giovanna: Corro su e giù per le scale e
sollevo pesi.
Hai mai pensato di ricorrere alla chirurgia
estetica?
Mirella: Assolutamente no.
Giovanna: Nooooo.
Dicci tre pregi e tre difetti dell'altra.
Mirella: Pregi: disponibile, simpatica e
intelligente. Difetti: offre i dolci e se non li
mangio si offende, mi rovina la diete.
Difende troppo gli alunni e porta i detersivi
da casa.
Giovanna:
Chiacchierona,
“pontifica
sempre”, non vuole assaggiare i miei dolci.
Ti è piaciuta questa intervista?
Mirella: Moltissimo, temevo peggio.
Giovanna: Sì, dai.
5 mladinamit
maj 2014
Il divertitore di bambini
COME HO SUPERATO UNA GRANDE
DELUSIONE
Il signor Alfonso Bertoldi era una persona molto
perbene. Di lavoro faceva il divertitore di
bambini. Era un tipo molto solare. Non riceveva
nessuna paga, ma a lui questo non interessava:
era infatti già in pensione, ma appena lo seppe
rifiutò di riceverla. La diede anzi a un giovane
che faceva anche lui il divertitore di bambini, ma
stava studiando per avere un lavoro molto più
bello e importante: il giudice dell’ingiustizia.
Perché vedete, nel mondo in cui viveva il signor
Alfonso la legge era al contrario, quindi se
qualcuno rapinava una banca era come se
salvasse una persona, mentre se qualcun altro
salvava una persona era come se rapinasse una
banca. Questo era il mondo della fantasia.
Il signor Alfonso abitava in via Lentaveloce
treeeeeeeeeeeentaduuuuuuuue assieme a sua
moglie, l’egregia signora Bertoldi. Non aveva né
fratelli né sorelle, però dalla moglie ebbe sette
figli. Il signor Alfonso aveva inoltre tanti
animali. Dovete sapere che il signor Alfonso era
un amante della flora e della fauna. Aveva
cinquantanove cani razza Cerbero, quarantadue
mici razza Nemea, sessantun criceti razza Talpa,
trentun porcellini cinesi e settantanove
tartarughe belghe. Poca cosa in realtà.
Aveva anche tantissime piante: settantadue
‘ficus benjamin’, quarantatrè ‘cactus parlantus’,
trecentoventiquattro ‘penne marenne’ e settecentoventiquattro ‘felbù’. Il ‘felbù’era un mix tra felci
e bambù, era la pianta preferita dal signor Alfonso.
Il signor Alfonso compariva solo nel momento
in cui un bambino era triste, ma così triste, ma
così triste che avrebbe voluto scappare da casa.
Genitori, vi è mai capitato di calmare un
bambino piccolo? Inizia a piangere e voi vi
sforzate di calmarlo? In verità il merito non è
vostro, ma di Alfonso! Il signor Alfonso aveva
sessantadue stagioni. Era alto centosessantaquattro
granlitri e pensava trecentoventiquattromila
metricentri. Era molto magro. Alfonso aveva un
bel nasone e degli occhi zurancioni. Non posso
dire altro perché il signor Alfonso compare solo
nella vostra fantasia. Immaginatelo e apparirà.
Il 12 gennaio ho provato una grossissima
delusione: sono andato a prendere in braccio
il mio coniglietto di due anni e non c'era più;
ho cercato dappertutto ma non l’ho trovato.
Ho pensato: “Sarà andato in giro per il paese,
nessuno riuscirà a prenderlo perché è molto
veloce, anche se il suo nome farebbe pensare
il contrario”.
Si chiama Piedino, perché ha delle zampe
piccole e soffici che assomigliano a cotone
tanto sono morbide e bianche; è talmente
intelligente che quando lo metti sull'addome
si infila direttamente nella maglietta, infatti è
tanto freddoloso. Quando lo metti giù sembra
che ti voglia seguire; è un misto di bontà e di
affetto, quel bel coniglietto è proprio buono
come il pane. Lo vorrei portare con me
dappertutto, a scuola e in mensa.
Quando non l’ho visto nella gabbietta mi sono
messo a piangere come una fontana: io lo
consideravo un amico, eravamo inseparabili.
Appena tornavo da scuola andavo a
coccolarlo: il suo pelo era morbidissimo, le
macchioline che aveva intorno agli occhi
assomigliavano a piccole macchie di trucco,
come se ne avesse rubato un po’ a sua
mamma. Oggi spero di trovare il mio piccolo
amico a quattro zampe. Rinuncerei a tutto
l’oro del mondo pur di riaverlo; però io non
perderò mai le speranze , perché lo conosco,
non starebbe lontano da casa per più di due o
tre giorni.
Mia nonna sta facendo ai ferri una maglietta
tutta per lui con una grande P al centro.
Quando ogni tanto lo porto in casa lui gioca
con il chihuahua: tutti e due dormono nella
stessa cuccia. E’ proprio amico di tutti.
Marko Miloradov, classe prima
Michael Rieppi Brian – classe prima
6 mladinamit
maj 2014
OBISK ŠOLE MOST NA SOČI
15.aprila letos so nas obiskali učenci z Mosta na
zadnjo vrečo pšenice, je oblegovalcem zavpila,
Soči, da bi si skupaj ogledali nekaj zanimivosti
da ima še toliko vreč, kolikor zrn lahko
Nadiških dolin.
preštejejo.
Naša prva točka je bila Podbonesec, kjer smo
Po končanem ogledu jame smo si ogledali
spoznali centralo na biomase, ki ogreva šolo,
ruševine gradu Ahrensberg.
telovadnico, ambulanto in občino. Ta centrala
potrebuje za svoje delovanje sekance, kose
lesa, dolge približno deset centimetrov.
Ob trinajstih smo šli vsi skupaj na kosilo, potem
pa smo si ogledali muzej SMO in kako deluje
geomapa »zeleno morje«, ki smo jo ustvarili mi,
Kmalu nato smo se odpeljali do Landarske
učenci prvega in drugega razreda v treh jezikih:
jame, do katere smo prišli po strmem, kamnitem
v slovenščini, italijanščini in angleščini. Odprta
stopnišču, od koder smo uživali ob čudovitem
je vsem, ki želijo sodelovati pri vključevanju
razgledu na spomladansko pokrajino. V jami je
podatkov in fotografskih posnetkov kulturnih in
zanimiva cerkev, obnovljena leta 1477. Za
zgodovinskih znamenitosti domačih krajev.
obnovo je poskrbel mojster Andrej iz Škofje
Preden so naši prijatelji odpotovali domov, smo
Loke. Ogledali smo si samo prvi del jame, kajti
šli še skupaj na sladoled. Upajmo, da nas bodo
določene predele lahko obiščejo le speleologi.
zopet ponovno obiskali.
Legenda o Landarski jami pripoveduje, da se je
kraljica Vida s svojimi ljudmi skrila v jamo pred
napadom Atile. Ko je kraljica vrgla iz jame
Camilla Medves, 1. razred
7 mladinamit
maj 2014
OŠ MOST NA SOČI
V torek, 15. aprila smo učenci šestega razreda z
učiteljicama Matejo in Agnes ter učiteljem
Marjanom obiskali prijatelje, ki obiskujejo
dvojezično šolo v Špetru. Učenci naše šole z njimi
sodelujejo že več let, predvsem na področju geomap.
Letos so nam organizirali čudovit tehniški dan, nam
pokazali nekaj lepot Nediških dolin v naravi in v
multimedijskem centru. V Podbonescu so nam
pokazali kurilnico na bio maso, s katero ogrevajo
javne stavbe v vasi. Nato smo se odpeljali do
čudovite Landarske jame.
Landarska jama, ki je dosegljiva po vzponu po več
kot stotih stopnicah, predstavlja s svojim
zgodovinsko-spomeniškim
kompleksom
in
vijugastimi podzemnimi potmi čudovito sintezo
zgodovine, umetnosti, kulture in naravnih bogatstev
Nediških dolin. Že v prazgodovini je človek izkoristil
ta zaščiteni kraj, ki je bil bogat z vodo, kot bivališče
in zatočišče. Rimljani so tu zgradili vojaško
postojanko, povezano s čedadskim obrambnim
sistemom, in jama je bila verjetno posvečena
gozdnim bogovom.
O prisotnosti Bizantincev in Langobardov pričata
dve kultni središči. V obširni vhodni dvorani so
velikega pomena leseni oltar iz 17.stoletja, ki ga je
izdelal Jernej Vrtav iz Kobarida, in nekateri drobci
fresk, med katerimi izstopajo “Veronika” in simboli
viteških redov. Opremljena podzemna pot je le
začetek za ogled lepot, ki so jih speleologi odkrili v
globinah gore na razdalji petih kilometrov.
V bližini Špetra smo si ogledali ostanke
predjamskega gradu, ki ga trenutno obnavljajo. Pred
kosilom smo odigrali prijateljsko nogometno tekmo
in se pomerili v odbojki. Čas je že bil za kosilo,
ponudili so nam pravo italijansko pico. Po kosilu
smo si ogledali še zelo zanimiv muzej Slovenstva v
multimedijskem centru.
Seznanili so nas seveda tudi z delom, ki nas čaka v
projektu geomap, z naslovom Zeleno morje. Letos
bomo iskali kraje in zaselke, ki imajo imena,
povezana z gozdom in lesom. Dan, poln novih
doživetij je hitro minil in komaj čakamo jeseni, ko
nam bodo novi prijatelji vrnili obisk.
Za 6.a in 6. b Agnes in Mateja
Mein Schlafzimmer
Ich habe ein Zimmer nur für mich. Ich habe
sowieso viel Platz für mich, denn mein kleiner
Bruder Simone hat sein eigenes Zimmer.
Mein Zimmer ist nicht sehr groβ, aber dafür
schön und ruhig. Mein Zimmer gefällt mir sehr.
In meinem Zimmer sind ein Bett, ein
Bücherregal, ein Schreibtisch und ein
Kleiderschrank.
Der Schreibtisch steht unter dem Fenster. Im
Bücherregal liegen die Schulbücher. Der
Kleiderschrank steht neben dem Bücherregal.
Ich verbringe viel Zeit in meinem Zimmer: ich
schlafe, mache Hausaufgaben, lese Comics,
spiele Klavier und höre Musik.
Ich bin gern in meinem Zimmer.
Matteo Blasutig, 3. Klasse
8 mladinamit
maj 2014
Urška pripoveduje
V Ljubljani vsako leto ob istem času, mi
Ljubljančani
priredimo
veliko
praznovanje. Plešemo, pojemo in se
veselimo. Oprostite, če se nisem
predstavila. Jaz sem Urška in zdaj vam
bom pripovedovala svojo zgodbo.
Imenujem se Urška in sem od vseh
ljubljanskih deklet najlepša. Ko vidim
lepe fante, jih skušam ujeti v svoje
mreže. Znam biti prijetna in prevzetna, a
nazadnje odrečem vse poroke in
praznovanja.
Nekega dne smo v Ljubljani priredili
veliko veselico. Istega dne smo bili vsi
Ljubjančani veseli. Na Starem trgu pod
zeleno lipo smo plesali. Godci so peli in
igrali. Jaz sem sedela pri mizi in poslušala
godce. Mnogo mladeničev me je
vprašalo, če bi lahko plesali z menoj, a
vsakemu sem odrekla.
Proti koncu dneva, ko je bila ura že
sedem in se je začelo mračiti, sem
zagledala pri rumeni mizi nekega junaka.
Joj, kako je bil lep. Gledala sem proti
njemu. On me je zagledal in se mi
približal. Vprašal me je, če bi hotela
plesati z njim. Jaz sem privolila in sva
začela plesati. Kmalu se je začela huda
nevihta. Jaz sem ga vprašala, da bi se
ustavila, on pa je rekel, da morava
pohiteti, ker naš cilj je bila Turčija, kjer
Sava se izliva v Donavo. Začela sva
plesati hitreje. Večkrat sva se zavrtela in
se vrgla v Ljubljanico. V Ljubljani ni bilo o
meni več ne duha ne sluha.
No, to je moja zgodba, zgodba o lepi
Urški.“
Peter Tull
9 mladinamit
maj 2014
Trova 10 nomi di città del mondo
A
R
A
B
F
O
T
G
A
S
B
M
L
F
T
E
I
R
H
Y
V
S
I
M
O
S
C
A
Q
S
X
M
U
I
G
R
T
S
S
U
O
U
E
L
M
Y
S
O
V
O
L
W
T
T
K
Q
G
A
V
S
N
I
A
B
C
D
A
X
E
M
L
S
V
A
H
M
N
H
D
B
S
E
L
R
X
Z
C
L
L
A
B
G
U
A
F
G
C
J
D
E
R
S
U
H
N
T
A
T
Y
R
R
V
I
A
M
I
U
W
O
G
C
P
B
S
S
D
S
T
M
N
T
H
I
L
A
L
O
N
D
R
A
D
B
A
S
E
Y
G
L
I
L
R
G
S
S
M
Z
G
T
R
A
I
I
Y
L
P
E
L
L
D
O
O
C
E
L
S
V
R
W
L
M
H
L
I
W
N
E
S
N
Y
I
C
F
O
E
C
S
E
B
U
D
A
P
E
S
T
S
I
O
H
H
O
N
G
K
O
N
G
T
G
H
A
O
D
U
Thomas Macorig, Katja Canalaz, classe terza
Trova 10 nomi di cibi
B
B
P
U
B
C
R
A
Z
Q
D
Y
N
V
C
G
U
B
A
N
A
N
T
N
I
T
R
O
H
O
C
Q
I
A
V
A
A
V
T
E
N
B
E
U
T
R
S
D
P
O
L
L
O
C
O
J
E
R
I
O
X
S
S
N
I
O
E
I
A
G
S
K
T
E
L
T
T
T
S
G
V
R
J
R
E
S
T
U
T
E
O
V
Z
A
O
V
J
A
B
T
S
A
D
R
T
R
I
K
B
L
C
E
U
O
V
D
O
E
P
T
T
E
N
I
E
N
R
N
N
O
S
I
O
U
A
A
L
Y
S
K
G
E
D
A
S
Z
E
L
U
I
S
X
L
V
E
C
O
J
R
Z
N
S
R
F
E
S
E
L
R
D
D
R
S
A
L
M
O
N
E
R
N
I
G
L
H
N
M
O
A
D
C
M
V
R
C
C
R
I
A
Q
Z
D
D
N
A
K
T
N
V
N
P
A
T
A
T
I
N
E
F
R
I
T
T
E
I
Emiliano Fain, Asia Mereu, Nikolaj Cencig, classe prima
10 mladinamit
maj 2014
Trova 10 nomi di animali
F
D
Y
H
K
U
O
D
G
K
M
C
V
A
S
F
T
R
O
R
A
N
G
O
T
A
N
G
O
J
L
A
G
J
V
S
A
R
L
A
M
N
B
V
W
D
R
D
C
N
D
B
G
S
E
Y
R
W
C
E
R
A
M
A
R
R
O
N
O
R
J
A
F
A
Q
B
N
D
M
N
M
G
D
H
F
R
G
H
S
L
Y
T
W
A
Q
T
F
A
L
E
N
A
H
T
S
D
O
G
L
G
H
I
G
F
Y
S
N
W
O
R
C
L
F
E
D
A
G
L
D
F
S
E
F
R
A
D
A
R
O
S
W
E
J
K
T
T
L
S
O
Y
L
K
L
N
A
T
R
W
P
P
A
L
R
A
Q
R
R
H
T
T
I
U
C
R
C
E
A
R
A
T
A
R
A
E
H
C
C
G
R
A
A
R
R
F
H
D
A
D
I
N
G
O
C
C
I
E
P
D
V
E
R
A
L
L
Y
E
M
A
M
B
A
N
E
R
O
Matteo Nali, Jacopo Sant, classe seconda
TROVA L'INTRUSO!
16 20 8 80
scherma, nuoto, calcio, ciclismo
matriciana, carbonara, pomodori, pizza
infradito, sciarpa, costume, canottiera
chitarra, violino, contrabbasso, viola
sloveno, chimica, fisica, matematica
femore, polpaccio, tibia, omero
leone, zebra, panda, giraffa
rinoceronte, elefante, ippopotamo, scimmia
ciliegio, caco, abete, limone
Padova, Torino, Napoli, Treviso
tarantella, tango, salsa, valzer
Bocelli, Pavarotti, Ricciarelli, Roger Waters
Omero, Cleopatra, Cesare, Antonio
lampone, mirtillo, fragola, acero
albero, legno, bottiglia, carta
penna stilografica, pennarello, indelebile, matita
terracotta, porcellana, fiore, vaso
fornello, tegole, grondaia, tetto
borsa, acqua, filo, stoffa
porta, tappeto, maniglia, legno
tappo, plastica, bottiglia, coca cola
terra, fuoco, acqua, ghiaccio
elettricità, scossa, volt, buco
sassofono, flauto, cornamusa, pianoforte
coniglio, vipera, cervo, cane
pantaloni, jeans, guanti, leggins
tristezza, rancore, gelosia, entusiasmo
chiave, zaino, tracolla, marsupio
rossetto, mascara, lucidalabbra, burrocacao
Burger King, Adidas, Dechatlon,
New Yorker, Yorkshire, Pitbull, Collie, Husky
fedi, chiesa, buquet, punk
Coca cola, Fanta, Redbull, Vodka
mitra, fucile, pistola, cerbottana
Thomas Macorig, Katja Canalaz, Emiliano Fain, Asia Mereu, Nikolaj Cencig, Jacopo Sant
11 mladinamit
maj 2014
V deželo je prišla pomlad
Zagledal sem tudi metulje in čebele, ki so leteli
po rožicah. Oče mi je rekel: »Lahko slečeš
jopo.« In res je bilo topleje. Slekel sem jopo in
šel po poti. Sonce je sijalo vedno topleje in dal
sem si sončna očala. Pod grmom sva opazila
jagode in jih tudi pojedla; bile so zelo dobre.
Proti koncu gozda sva videla kmete, ki so orali
zemljo in sejali, gnali so živino ter obrezovali
drevje.
Pomlad se začne 21. marca in se konča 20.
junija. Zame je pomlad lepa, ker se konča šola,
je topleje, igramo se na prostem in začnemo se
kopati. Zbudil sem se in šel na zajtrk. Oče je
gledal skozi okno in vprašal:»Greva ven?« Jaz
sem hitro odgovoril: »Ja!« Vzel sem jopo, oče
je vzel palico za sprehod in sva šla v gozd. Hitro
sem opazil, da so vsa drevesa cvetela in tudi
Ko sva se vračala domov, sva srečala mnogo
rože. Gozd je bil obarvan z rožnatimi barvami.
ljudi, ki so se sprehajali. Midva sva prišla domov
Bolj naprej je oče opazil majhno veverico, ki je
in nakrmila kokoši ter videla, da so se piščanci
skakala z devesa na drevo. Opazila sva tudi
izvalili iz jajc. Ob sedmih zvečer je bilo še
lisico in njen brlog. Ko sem dvignil glavo, sem
sonce! Takšna je pomlad, pa čeprav traja samo
videl lastovko, ki je letela visko na nebu. Oče
tri mesece, jo imam zelo rad.
me
je
vprašal:
»Se
spomniš
snega
na
Matajurju? Poglej ga! Sedaj ga ni več.«
Pogledal sem Matajur in res ni bilo snega!
Alessandro Pavan, 1. razred
12 mladinamit
maj 2014
L'OROSCOPO PER LA
VOSTRA ESTATE!
ARIETE
Sfondate le porte ed esprimete i
vostri pensieri, ne sarete
ricompensati.
TORO
Attenti a non reagire
scontrosamente per evitare
esperienze negative.
GEMELLI
Smettetela di farvi dispetti l’un
l’altro.
CANCRO
Non siate precipitosi nei giudizi:
rischiate di prendere un granchio!
LEONE
Non ruggite troppo forte o vi verrà il
mal di gola, comprate molto miele.
VERGINE
È la stagione giusta per trovare il
ragazzo/a: non fateveli scappare.
SCORPIONE
State attenti alle amicizie,
ultimamente siete molto pungenti.
SAGITTARIO
Progetti che si realizzano, attenti a
non rovinare tutto.
CAPRICORNO
Cercate di essere ottimisti e lasciate
gli altri esprimere i propri pensieri
senza interromperli o
contraddirli.
ACQUARIO
State attenti alle spese e non
sprecate l’acqua o… il prezzo sarà
salato!
PESCI
Sarà un’estate torrida.Vi sentirete
pesci fuor d’acqua.
BILANCIA
Misurate attentamente le calorie,
potreste ingrassare.
Specogna Roberto, Nina Vidrih, Camilla
Medves, classe prima
13 mladinamit
maj 2014
CUCINA, CHE PASSIONE!
PIZZA
SPAGHETTI CON POMODORINI E
SALSICCIA
INGREDIENTI PER 4 PERSONE:
OLIO EXTRA VERGINE D' OLIVA
2 SPICCHI D'AGLIO
2 SALSICCE
BASILICO
POMODORINI
400 GR DI SPAGHETTI
PEPERONCINO
PREPARAZIONE:
In una padella soffriggete l'aglio e
aggiungete la salsiccia; rosolatela per
bene. Lavate e tagliate i pomodorini
(grandezza a scelta), aggiungeteli alla
salsiccia e schiacciateli un po', così da
formare un sughetto, infine aggiungete
basilico e peperoncino. Cuocete la pasta
e unitela alla salsa. Impiattate e …
abbuffatevi! Che bontà...
INGREDIENTI PER 4 PERSONE:
400 GR DI FARINA (INTEGRALE O TIPO O)
LIEVITO
SALSA DI POMODORO
MOZZARELLA PER PIZZA
ORIGANO
OLIO EXTRA VERGINE
SALE
ZUCCHERO
PREPARAZIONE:
In un bicchiere d'acqua tiepida sciogliete
il lievito e aggiungete un cucchiaino di
zucchero. In un recipiente mettete la
farina e unite tutto assieme aggiungendo
2 cucchiai d'olio e 2 cucchiaini di sale.
Lavorate l'impasto con le mani fino ad
ottenere la giusta consistenza. Coprite il
recipiente con uno straccio umido e fate
lievitare in un posto caldo (potete farlo
lievitare in forno ventilato a 30 gradi) per
almeno un'ora. Prendete una teglia o
due e ungetela con un po' di olio;
stendete l'impasto con le mani e
ricopritelo con la salsa e la mozzarella
tagliata a cubetti. Aggiungete un pizzico
di sale, di origano e un po' d'olio. Portate
il forno a 250° e cuocete la pizza per circa
15 minuti.
Buon appetito! Uauu!
Katja Canalaz, classe terza
14 mladinamit
maj 2013
WHO ARE
WE?
Hi! My name is Jacopo, I am 13 years old.
My hobbies are motocrossing and autocrossing.
I like repairing engines, and I like driving go karts but this
isn' t my profession. It is fun. We have a motorbike track
where I live. On Saturdays we often go there or I go to
autocross track. If the weather is bad, my dad and I will
go to the garage and we will repair cars, go karts or the
motocross.
I don' t like music and I can' t play any instruments.
Hi! I'm Matteo Nali, I live in Tarcetta, and I'm 12 years
old. My best friend is Alessandro Dorbolò. He lives in
Ponte San Quirino. I have played football for six years. I
have got one sister, her name is Veronica and she is 14
years old. My dad works at ABS in Udine, he is an
employer. My mum works at La Quiete, she is a nurse. I
listen to heavy metal and pop music. My favourite pop
singer is David Guetta. Cristiano Ronaldo is my favourite
footballer. He plays football in Real Madrid. I hate reading
and listening to classical music. I like Carlo Cracco' s
recipies.
Hi! I'm Asia. I'm 12 years old. I'm from Brischis near
Pulfero. My mum is Elena and she is a beautician and she
th
works in Udine. I was born on 26 January 2002, my star
sign is Aquarius. My favourite colour is red. My dad is
Francesco, he is a carpenter and he works in Sardinia. My
brother is Elia and he is 2 years old. My favourite
programme is Victorius. It is on channel 26. My favourite
singer is Kesha. I have 1 dog and 2 cats. In the future I'll
want to be a hairdresser. I love pizza and my favourite
fast food is Burger King.
Hi! my name is Emiliano. I'm eleven years old. I'm from
Prepotto. My best friend is Peter and he is my cousin. My
favourite food is pizza and my favourite colour is red. My
th
star sign is Taurus so my animal is bull. I was born on 29
April 2002. My favourite sport is motocrossing and I have
got 2 motorbikes. I want to be a fisherman. I speak Italian,
English, Slovene and German. I like playing football.
Hi! My name is Thomas Macorig. I live in Cividale del
Friuli with my mother and I study at the Bilingual school in
th
San Pietro. I was born in Udine on 15 April 2000. In my
free time I go cycling and I play drums in a band called
Nuclear Storm. I love listening to metal music, my
favourite bands are System of a Down and Death. I like
playing videogames too; my favourite games are Quake,
Unreal Tournament and Serious Sam. My favourite food is
pizza, but I hate steamed vegetables. I like kebab, Nutella
and toasts too. At school my favourite subject is
Technology education and I don't like Geography.
Hi! My name is Katja and I am 14 years old. I live in
Udine. I study at the Bilingual school in San Pietro. I was
th
born on 30 January 2000 in Palmanova. I have one
sister, her name is Kaja and she is 20 years old. She
studies at University in Portorose.
At school I study Italian, English, Slovene and German. My
favorite subjects are History and Italian literature. During
the week I do fencing or I study different subjects. On
Saturday I go swimming at 18:00 o' clock.
Hi, I am Federico, I am 12 years old. I was born in Udine
th
on 21 June 2001. I live in a small city with my mum
Paola,
dad Alessandro, sister Elena and brother
Manfredi. I like reading books and playing chess. I study
at the Bilingual school in San Pietro al Natisone. I'd like to
be a PC programmer or a lawyer or an author. At the
moment I don't know what I am going to be. I want to be
rich.
Hi, I am Emanuele. I live in Ponte San Quirino. I have a
th
brother, his name is Lorenzo. My birthday is on 5
October. In my family there is a cat, it is black and cute.
My hobby is running, it is the same as my brother's. My
mum is Stefania and my dad is Fabrizio. I like the
videogame Minecraft. It is interesting.
Hi, I am Giuditta. I am 12 years old and I live in Tribil
Inferiore. I have two sisters. Their names are Maddalena
and Noemi. The older is Maddalena and she is 15 years
old. Noemi is 14 years old. I have a brother, his name's
Michele and he is 8 years old. I have three cats, their
names are Sidney, Sumatra and Stella. My hobby is
dancing.
Hi, I am Marika. I am 13 and I live in Topolò, a small
village under the mountain Kolovrat. I have one brother,
his name is Igor. He is 9. My favourite hobbies are playing
chess, reading and walking with my three dogs. I play
chess on Thursday and Friday. My dogs are Frodo,
Gandalf and Sam. Frodo is a golden retriver, Gandalf is a
labrador and Sam is mixedrace. I have a hamster, it's
black and white and its name is Ratatuio. My favourite
animal is dog. I always do my homework and this is one of
my favourite hobbies.
Hi, I am Eric. I live in small village Brizza. I have a brother
called Alex. My favourite food is hamburger and chips.
My hobby is playing videogames. My favourite videogame
is Call of Duty Ghosts. It's a war game. I have Play Station
2, Play Station 3 and PSP. I love informatics and
videogames. I will be a PC programmer.
15 mladinamit
maj 2014
MATURANTSKI IZLET/ Sasha,
Annamaria in Fanika
Najbolj me je presenetila notranjost mlina. V njem je
bilo namreč vse leseno. Zanimivo se mi je zdelo tudi to,
da ta mlin je bil last iste družine že več generacij. Videli
smo tudi, kako voda vrti kolo mlina. V notranjosti mlina
so nekateri sošolci kupili moko, drugi pa so z
zanimanjem opazovali, kako deluje mehanizacija za
pripravljanje nove moke. Po tem prekrasnem ogledu
mlina smo se odločili za sprehod po učni poti. Okoli nas
je bila narava, sama drevesa in rastlinje. Sprehodili smo
se dobrih 10 minut po gozdu, nato smo se ustavili pri
nekem gospodu, ki nam je razložil razliko med
nekaterimi drevesi. Nato smo se spet sprehodili po
gozdu. Ta del gozda mi je bil zelo všeč, ker smo šli po
raznih lesenih drogovih, ki niso bili prav stabilni,
vendar je bila prav v tem zabava. Všeč mi je bilo, ker
smo sami spoznali naravo v pravem smislu besede. Na
koncu tega sprehoda smo se usedli na veliko leseno
plovno napravo, ki nas je odpeljala do drugega konca
reke.
Po vsej tej avanturi in vsem tem razmišljanju lahko
zaključim, da mi je bil ta izlet zelo všeč. Sprehod v
naravi me je zelo razveselil in me prisilil, da pomislim,
kako je narava lepa. Predstavlja pravo bogastvo, ki ga
ne smemo onesnažiti, temveč zadržati in v njem uživati.
Annamaria Vuk, 3. razred
8. maja sem se udeležil maturantskega izleta po
Sloveniji. Z mano sta se odpravili tudi Fanika in
Annamaria, v Gorici in na Opčinah pa se nam je
pridružilo še veliko drugih tretješolcev. Odpotovali smo
ob 7. uri iz Gorice, vozili pa smo se kar veliko časa. Meni
je bil posebno všeč obisk ptujskega gradu. V njegovi
notranjosti smo si ogledali bogato zbirko starih
predmetov, pogledali smo si tudi razne sobe in
dragocene slike. Obiskali smo tudi orožarno, ki se
nahaja v pritličju gradu. Prijazni vodič, ki nas je
spremljal, nam je dal možnost, da smo poskusili dvigniti
ogromno sabljo. Tudi sam sem poskusil, bila je zelo
težka. Obiskali smo tudi grajsko zbirko starih glasbil.
Nekaj časa smo sicer tudi imeli za sprehod po mestu.
Imeli smo se lepo in zelo smo se zabavali. Res je pa tudi,
da smo zaužili toliko pohanega mesa in krompirja, da se
nisem več dotaknil teh jedi ves naslednji teden.
Sasha Blasutig, 3. razred
Dne 8. maja sem se s sošolcema Sasho in Annamario
odpravila na maturanski izlet. Z nami so bile tri
profesorice in kar dvainštirideset simpatičnih in
živahnih dijakov, ki so prihajali iz različnih nižjih
srednjih šol v Trstu, Doberdobu in Gorici. Ogledali smo
si veliko čudovitih slovenskih mest in zanimivih krajev,
kot so Maribor, Ptuj, Celje, Murska Sobota. Meni je bilo
najbolj vseč staro mestno jedro v Ptuju. To je mesto, ki
leži ob Dravi, natančneje med dravsko in ptujsko
pokrajino. Zaradi svoje bogate naravne in kulturne
dediščine predstavlja pomemben turistični kraj. Na
sprehodu po mestu smo si ogledali tudi minoritski
samostan, mestno hišo, mestni stolp in cerkev sv. Jurija,
šli smo tudi mimo Prešernove ulice.
Najbolj mi je bilo lepo, ko smo se povzpeli na najvišjo
mestno točko. V Ptuju se namreč nahaja tudi znameniti
ptujski grad, ki je bil zgrajen okoli 10. stoletja. Grad je
odlično ohranjen, v njem se nahaja tudi zelo bogato
opremljena muzejska zbirka. Ogledali smo si veliko
predmetov kulturno-zgodovinskega pomena in edinstveno razstavo tradicionalnih pustnih mask.
Ogledali smo si tudi
znamenite kurente in
poskusili smo zvoniti z
njihovimi težkimi kravjimi
zvonci. Kurent je tradicionalna maska, ki v predpustnem času razgraja po
mestu. Njegova naloga je, da z zelo močnim hrupom
odganja zimo in prikliče pomlad. Gre za zelo strašno in
kosmato masko, izdelano iz volne. Okoli pasu ima
kurent obešene velike kravje zvonce, ki med
kurentovim plesom dajejo ritem. Zelo znan je Ptujski
festival oziroma t. i. kurentovanje. Lepo je, da je ptujska
pustna tradicija še vedno živa. Skratka, vzdušje na
gradu je bilo prav posebno; zdi se mi, da se danes tam
diha prav tako, kot se je nekoč.
Na splošno se mi je zdel izlet poučen in zanimiv. Malo se
bom potožila le zaradi hrane, saj smo tri dni jedli
večinoma samo ljubljansko, pohano meso in cvrt
krompirček!
Fanika Coren, 3. razred
16 mladinamit
2014
MISLI O PROJEKTU
“SAMO 1 EURO”
Nekoga
bomo
osrečili
z
računalnikom, ki ga bo uporabljal
vsak dan.
Zame 1 euro tedensko ni dosti, a
ker smo sodelovali vsi, smo dosegli
zastavljen cilj 400 evrov.
Sem rad sodeloval, ker en evro ni
dosti, še posebej, ker gre za dober
namen.
Zelo sem vesel, da sem sodeloval
pri projektu in bom na ta način
lahko pomagal ostalim manj
srečnim.
Pri projektu sem sodeloval, ker mi
smo srečni, vsi imamo hišo, hrano
in denar. Na svetu pa obstajajo
ljudje, ki so morali zapustiti vse in
oditi drugam. Ta akcija je bila zame
zelo poučna in lepa.
Pri projektu sem sodelovala, ker
mislim, da je lepo, ko vsi skupaj
sodelujemo in dosežemo nekaj
lepega. Sedaj sem vesela, da sem
prispevala, ker bomo tako osrečili
nekoga.
Ta projekt je bil lep, ker smo
sodelovali vsi skupaj, tudi profesor.
Vesel sem, da sem sodeloval pri
tem projektu in še bolj me veseli
dejstvo, da darilo ne bo služilo
samo eni osebi, ampak celotni
skupnosti “Balducci”.
Ob začetku leta nam je profesor
naštel nekaj razlogov, zakaj je lepo
sodelovati. Denar smo zbirali v
majhno škatlico, na koncu pa smo
zbrali vsoto za veliko “škatlo”.
Vsem skupaj nam je uspelo po
malem zbrati veliko in tako smo
dosegli zastavljen cilj – računalnik.
Dijaki tretje srednje šole