Transcript NAŠE OSONČJE
Slide 1
NAŠE OSONČJE
Zemlja, Luna, Sonce in planeti
našega osončja
Gradivo zbrala in uredila Mojca Pozvek, prof.
Slide 2
Kaj je to – naše osončje?
Naše osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je planetni sistem, katerega
edina zvezda je Sonce in okoli katerega kroži ósem planetov, izmed katerih je
tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov Osončje sestavlja še njihovih
158 naravnih satelitov ter večje število preostalih teles, kot so asteroidi,
meteoriti, planetoidi, kometi in medzvezdni prah, kar vse skupaj kroži okoli
Sonca.
Slide 3
Slide 4
Sonce
1.
•
•
•
Kako vpliva Sonce na življenje na Zemlji?
Daje svetlobo.
Daje toploto.
Imamo letne čase.
2.
•
•
V kakšni povezavi sta Sonce in Zemlja?
Zemlja potuje okoli Sonca.
Na svojem potovanju je od Sonca različno oddaljena.
3.
Razloži nastanek letnih časov.
4.
•
Kaj sploh je Sonce?
Sonce je zvezda.
Slide 5
Podatki o Soncu
Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Sonce je
povsem navadna zvezda, katere v naši galaksiji in drugje v vesolju srečujemo na milijarde.
Njegova srednja oddaljenost od Zemlje znaša 149. 600 000 km. Svetloba, ki potuje s hitrostjo
okoli 300 000 km/s, je potrebno 8 minut in 19 sekund da prepotuje to razdaljo. Polmer Sonca
znaša okoli 1. 390 000 km. Masa Sonca je 330.000 krat večja od mase Zemlje. Sonce ima
99,87% celotne mase celega Sončnega sistema. Srednja gostota Sonca je za okoli 1,4 krat
večja od gostote vode na Zemlji. Gostota mu raste proti notranjosti, atmosfero pa ima redko.
(Miha Firšt)
Slide 6
Sončne eksplozije
Ob Sončevih izbruhih se ustvarjajo oblaki električnih delcev, ki potujejo na Zemljo.
Toda velikanske eksplozije na soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah
izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse elektrarne na svetu.
Slika skupine Sončevih peg z
Nasinega vesoljskega daljnogleda
TRACE. Svetel žareč plin, ki priteka
nad pegami, ima temperaturo več
kot milijon stopinj Celzijev.
Slide 7
Slide 8
Sončni mrk
Sončni (ali sončev) mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, in je
Luna v sredini.
Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba iz Sonca
ali le del nje.
Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih.
Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev,
delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le
srednji del Sončeve ploskve.
(Miha Firšt)
Slide 9
Polarni sij
Če oblaki električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo zemljo,
na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih
kaže kot polarni sij. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa.
Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati.
Na nebu oblikuje svetlobne loke in žarke. Vsakič je drugačen.
Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih
severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na Škotskem, v kanadski Novi
Škotski in na Aljaski ter na južnem otoku Nove Zelandije.
Kadar je na soncu malo sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava
severnega oziroma južnega polarnega sija.
(Miha Firšt)
Slide 10
Kaj so zvezde?
Zvézda je sijoče plinsko nebesno telo, vidno na nočnem nebu.
Sonce je izjema in je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo
okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi.
Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo.
Zvezde torej vidimo zaradi njihove lastne svetlobe.
Slide 11
Luna
1.
V kakšni povezavi sta Luna in Zemlja?
•
•
•
Luna obkroži Zemljo vsakih 27,3 dni.
Vidimo vedno isto stran Lune.
Bibavični vpliv.
(Bibavica je izraz, ki opisuje pojav spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. )
2.
•
Kaj sploh je Luna?
Luna je naravni satelit.
3.
•
In kaj je satelit?
Satelít je naravni ali umetni predmet, ki se premika po krožnici okoli
nebesnega telesa. Pojem satelit običajno označuje umetni satelit, naravni
satelit pa se imenuje tudi luna.
Slide 12
Raziskovanje Lune
Prvo vesoljsko plovilo je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili
prve posnetke njene nevidne strani (Luna namreč kaže Zemlji vedno isto
stran). Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela
prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Luno. Nato
pa je 26. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek Neil Armstrong (ZDA). Na
Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od Apolla 17 19. decembra
1972.
»To je majhen korak za človeka,
a velik skok za človeštvo.«
Neil Armstrong dela na lunarnem modulu,
na enih redkih slik z Luninega površja
Slide 13
Lunine mene
Slide 14
MLAJ - Prazna Luna
Osvetljena stran Lune je obrnjena stran od Zemlje. To pomeni, da so Sonce,
Luna in Zemlja v poravnani v liniji ter da se Luna nahaja med Soncem in
Zemljo. Luna zgleda zelo temna in je skoraj ne moremo prepoznati na nebu.
PRVI KRAJEC
Desna polovica Lune je osvetljena, leva pa je temna. Med Prazno Luno in
prvim krajcem vsak dan vidimo večjo površino osvetljenega dela Lune.
Osvetljeni del se povečuje do Polne Lune.
ŠČIP – Polna Luna
Osvetljeni del Lune je v celoti obrnjen proti zemlji. To pomeni, da so Sonce,
Luna in Zemlja zopet poravnani v vrsto, le da se tokrat Zemlja nahaja med
Soncem in Luno. Celotna površina je zelo svetla, saj cela odseva sončevo
svetlobo proti Zemlji.
ZADNJI KRAJEC
Leva polovica Lune je osvetljena, desna pa je že temna. Od Polne Lune do
Zadnjega krajca vsak dan vidimo manjši del osvetljene površine Lune,
dokler ob Prazni Luni ne vidimo samo temnega dela in se začne nov Lunin
ciklus.
Slide 15
Animacija Luninih men
Slide 16
Neskončno skupno potovanje
Slide 17
Zanimivi posnetki: Google Earth
•
Raziskovanje neba
Internetna besedila in slikovno gradivo so last avtorjev, sama sem jih le uredila in priredila za šolsko
uporabo.
M. Pozvek, prof.
NAŠE OSONČJE
Zemlja, Luna, Sonce in planeti
našega osončja
Gradivo zbrala in uredila Mojca Pozvek, prof.
Slide 2
Kaj je to – naše osončje?
Naše osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je planetni sistem, katerega
edina zvezda je Sonce in okoli katerega kroži ósem planetov, izmed katerih je
tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov Osončje sestavlja še njihovih
158 naravnih satelitov ter večje število preostalih teles, kot so asteroidi,
meteoriti, planetoidi, kometi in medzvezdni prah, kar vse skupaj kroži okoli
Sonca.
Slide 3
Slide 4
Sonce
1.
•
•
•
Kako vpliva Sonce na življenje na Zemlji?
Daje svetlobo.
Daje toploto.
Imamo letne čase.
2.
•
•
V kakšni povezavi sta Sonce in Zemlja?
Zemlja potuje okoli Sonca.
Na svojem potovanju je od Sonca različno oddaljena.
3.
Razloži nastanek letnih časov.
4.
•
Kaj sploh je Sonce?
Sonce je zvezda.
Slide 5
Podatki o Soncu
Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Sonce je
povsem navadna zvezda, katere v naši galaksiji in drugje v vesolju srečujemo na milijarde.
Njegova srednja oddaljenost od Zemlje znaša 149. 600 000 km. Svetloba, ki potuje s hitrostjo
okoli 300 000 km/s, je potrebno 8 minut in 19 sekund da prepotuje to razdaljo. Polmer Sonca
znaša okoli 1. 390 000 km. Masa Sonca je 330.000 krat večja od mase Zemlje. Sonce ima
99,87% celotne mase celega Sončnega sistema. Srednja gostota Sonca je za okoli 1,4 krat
večja od gostote vode na Zemlji. Gostota mu raste proti notranjosti, atmosfero pa ima redko.
(Miha Firšt)
Slide 6
Sončne eksplozije
Ob Sončevih izbruhih se ustvarjajo oblaki električnih delcev, ki potujejo na Zemljo.
Toda velikanske eksplozije na soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah
izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse elektrarne na svetu.
Slika skupine Sončevih peg z
Nasinega vesoljskega daljnogleda
TRACE. Svetel žareč plin, ki priteka
nad pegami, ima temperaturo več
kot milijon stopinj Celzijev.
Slide 7
Slide 8
Sončni mrk
Sončni (ali sončev) mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, in je
Luna v sredini.
Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba iz Sonca
ali le del nje.
Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih.
Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev,
delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le
srednji del Sončeve ploskve.
(Miha Firšt)
Slide 9
Polarni sij
Če oblaki električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo zemljo,
na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih
kaže kot polarni sij. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa.
Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati.
Na nebu oblikuje svetlobne loke in žarke. Vsakič je drugačen.
Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih
severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na Škotskem, v kanadski Novi
Škotski in na Aljaski ter na južnem otoku Nove Zelandije.
Kadar je na soncu malo sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava
severnega oziroma južnega polarnega sija.
(Miha Firšt)
Slide 10
Kaj so zvezde?
Zvézda je sijoče plinsko nebesno telo, vidno na nočnem nebu.
Sonce je izjema in je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo
okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi.
Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo.
Zvezde torej vidimo zaradi njihove lastne svetlobe.
Slide 11
Luna
1.
V kakšni povezavi sta Luna in Zemlja?
•
•
•
Luna obkroži Zemljo vsakih 27,3 dni.
Vidimo vedno isto stran Lune.
Bibavični vpliv.
(Bibavica je izraz, ki opisuje pojav spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. )
2.
•
Kaj sploh je Luna?
Luna je naravni satelit.
3.
•
In kaj je satelit?
Satelít je naravni ali umetni predmet, ki se premika po krožnici okoli
nebesnega telesa. Pojem satelit običajno označuje umetni satelit, naravni
satelit pa se imenuje tudi luna.
Slide 12
Raziskovanje Lune
Prvo vesoljsko plovilo je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili
prve posnetke njene nevidne strani (Luna namreč kaže Zemlji vedno isto
stran). Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela
prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Luno. Nato
pa je 26. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek Neil Armstrong (ZDA). Na
Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od Apolla 17 19. decembra
1972.
»To je majhen korak za človeka,
a velik skok za človeštvo.«
Neil Armstrong dela na lunarnem modulu,
na enih redkih slik z Luninega površja
Slide 13
Lunine mene
Slide 14
MLAJ - Prazna Luna
Osvetljena stran Lune je obrnjena stran od Zemlje. To pomeni, da so Sonce,
Luna in Zemlja v poravnani v liniji ter da se Luna nahaja med Soncem in
Zemljo. Luna zgleda zelo temna in je skoraj ne moremo prepoznati na nebu.
PRVI KRAJEC
Desna polovica Lune je osvetljena, leva pa je temna. Med Prazno Luno in
prvim krajcem vsak dan vidimo večjo površino osvetljenega dela Lune.
Osvetljeni del se povečuje do Polne Lune.
ŠČIP – Polna Luna
Osvetljeni del Lune je v celoti obrnjen proti zemlji. To pomeni, da so Sonce,
Luna in Zemlja zopet poravnani v vrsto, le da se tokrat Zemlja nahaja med
Soncem in Luno. Celotna površina je zelo svetla, saj cela odseva sončevo
svetlobo proti Zemlji.
ZADNJI KRAJEC
Leva polovica Lune je osvetljena, desna pa je že temna. Od Polne Lune do
Zadnjega krajca vsak dan vidimo manjši del osvetljene površine Lune,
dokler ob Prazni Luni ne vidimo samo temnega dela in se začne nov Lunin
ciklus.
Slide 15
Animacija Luninih men
Slide 16
Neskončno skupno potovanje
Slide 17
Zanimivi posnetki: Google Earth
•
Raziskovanje neba
Internetna besedila in slikovno gradivo so last avtorjev, sama sem jih le uredila in priredila za šolsko
uporabo.
M. Pozvek, prof.