1982-1992 Avtorica: Irena Sapač Vizije, načrti, analize in študije pred 1969 – UKM je na 3.
Download ReportTranscript 1982-1992 Avtorica: Irena Sapač Vizije, načrti, analize in študije pred 1969 – UKM je na 3.
Slide 1
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 2
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 3
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 4
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 5
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 6
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 7
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 8
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 9
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 10
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 11
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 12
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 13
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 14
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 15
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 16
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 17
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 18
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 19
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 20
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 21
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 22
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 23
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 24
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 25
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 26
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 27
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 28
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 29
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 30
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 31
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 32
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 33
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 34
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 35
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 36
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 37
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 38
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 39
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 40
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 41
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 2
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 3
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 4
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 5
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 6
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 7
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 8
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 9
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 10
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 11
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 12
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 13
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 14
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 15
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 16
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 17
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 18
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 19
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 20
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 21
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 22
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 23
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 24
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 25
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 26
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 27
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 28
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 29
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 30
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 31
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 32
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 33
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 34
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 35
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 36
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 37
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 38
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 39
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 40
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.
Slide 41
1982-1992
Avtorica:
Irena Sapač
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1969 – UKM je na 3. skupščini ZDBJ v Ptuju opozorila
na nujnost uvedbe uporabe računalnikov v Jugoslov.
knj.
1970 – VTŠ je začela s poskusno uporabo računalnika v
knjižnici
1976 – Mag. Jože Kokole je predložil srednjeročni in
dolgoročni načrt izgradnje rač. podprtega KIS
1977 – Srednjeročni plan razvoja računalništva na UM
– za UKM načrtovana dva terminala in tiskalnik
Vizije, načrti, analize in študije pred
1982
1978 – Udeležba na tečaju British Council o uporabi
računalnikov v britanskih knjižnicah
1979 – Bibliografija Avtomatska obdelava podatkov v
knjižnicah s prikazi člankov v sedmih tujih revijah za
obdobje 1973-1977
1978 – Organigram nalog in opravil v UKM (akcesija in
katalogizacija)
1983 – Seznam katalogov in kartotek v UKM
Seznam katalogov in kartotek v
UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
1982 – UKM sodeluje v koordinacijskem odboru
RCUM
7.12.1982 – Prvi sestanek v UKM (ravnatelj dr. Bruno
Hartman, bibliotekarka Irena Sapač, vodja RCUM
mag. Tomaž Seljak)
Mag. Tomaž Seljak je predstavil delovni načrt RCUM
za 1983, v katerem je predvidena rač. oprema za UKM
7.9.1983 – UKM je dobila dve telefonski liniji za
interaktivno povezavo z RCUM
24.11.2983 – RCUM je predal UKM terminal PAKA
2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno
Paliaga v UKM seznanil z načrtom UKM za
računalniško podporo izposoje
23 in 26.8.1983 – Sestanki v UKM (dr. Bruno Hartman,
Irena Sapač in Bruno Paliag so obravnavali izhodišča
za pripravo računalniških programov)
2.12.1983 – Bruno Paliaga je svetoval razporeditev
računalniške opreme v UKM
Začetek sodelovanja med UKM in
RCUM
8.12.1983 – Strokovni kolegij je sklenil, da bodo prvi
pričeli uporabljati računalnik Breda Filo, Alenka
Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač,
Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman, Bojan
Ferlež.
20.12.1983 – Bruno Paliaga je v UKM predstavil zasnove
programov za izposojo.
1984
JAN. – FEB. 1984 – Knjižničarji so kartoteko o 13.000
uporabnikih dopolnili in pripravili za prenos v
računalnik.
JAN.-FEB. 1984 – Oblikovanje kriterije za prenos
podatkov o knjigah (kot najprimernejša se je izkazala
selekcija gradiva glede na faktor obračanja v izposoji,
pogostost izposoje so razbrali iz kartoteke zadolžnic
izposojenih knjig, nato so iz AIK izbrali podatke o
knjigah, ki naj bi jih zajeli v prvi fazi)
1984
Za vnašanje s terminalom je bila zadolžena ekipa 10
delavcev z različnih oddelkov (bibliotekarji, višji
knjižničarji, knjižničarji)
Terminal je bil izkoriščen od 8. do 19. ure zvečer.
Od 1.3. do 1.7.1984 je bila oblikovana računalniška
zbirka o 13.000 uporabnikih in 11.000 knjigah, ki so se
najpogosteje izposojale
Zbirki sta pomenili osnovo, s katero je knjižnica
1.7.1984 pričela izposojati knjige s pomočjo
računalnika
1984
1.7.1984 je UKM uvedla nov vhodni dokument za
podatke o knjigi. Ta dokument je izpolnil uporabnik s
podatki iz kataloga, knjižničar ga je pregledal in
dopolnil. Ko je uporabnik s knjigo odšel, je knjižničar
podatke vnesel v računalnik.
1984
Stari obrazci v izposoji
Novi obrazec
1984
Kartoteke pri klasičnem sistemu izposoje
1984
Od 1.7.1984 so terminal I uporabljali za vnos podatkov
o novih uporabnikih, spremembe podatkov o
uporabnikih, za evidenco izposoje vračil in rezervacij
Od 1.7.1984 so s terminala II vnašali podatke o knjigah
z naročilnic in s kat. listkov ter sprožali programe za
statistiko, izposoje in opomine
6.7.1984 je UKM prejela iz tovarne Gorenje terminal III
PAKA 2000, ki je bil instaliran v oddelku za obdelavo
knjižničnega gradiva
1984
S terminalom I v izposojevlanici so sprva delali Sonja
Haberl, Cvetka Krojs, Joža Pauman, Irena Žižek, Jože
Šildenfed, Bojan Ferlež, Vlasta Višič in Dana Kmetič
S terminalnom II v izposojevalnici so delali Alenka Mihalič
Klemenčič, Varja Praznik, Zdenka Petermanec, Bernard
Rajh, Cirila Gabron Vuk in Irena Sapač
S terminalom III, ki je bil v oddelku za obdelavo k. g, so
jeseni 1984 pričele vnašati podatke o novih knjigah in iz
kataloga AIK Marinka Lipavic, Ivanka Zafošnik, Amalia
Novak, Blaženka Gajšek, Vlasta Rojnik, Nada Lavrič, Ana
Žunec, Jagoda Kajzer in Marinka Vičič
1984
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
1.3.1984
0
0
1.7.1984
13.647
11.359
20.11.1984
15.391
26.772
1985
21.10.1985 sta sodelavca RCUM povezala vse tri
terminale z multipleksorjem, ki je omogočal prenos
podatkov po direktni liniji v računalnik
Za razvoj programske opreme sta bila v RCUM
zadolžena Marija Šifrar in Aloj Urbajs
Maja 1985 so bili izdelani programi za iskanje knjig po
signaturi, priimku in imenu uporabnika, značnici in
naslovu.
UKM je nabavila 2 mikroračunalnika Comodore za
skupne službe
1985
ŠTEVILO PODATKOV V ZBIRKAH
Datum
Zbirka podatkov Zbirka podatkov
o uporabnikih
o knjigah
17.1.1985
15.959
32.608
11.12.1985
18.710
70.000
1985
Navodilo za iskanje podatkov
1985
Tečaj J. Eyre v NUK
Oddelek za obdelavo k.g.
1985
Leta 1985 je delo nadaljevala delovna skupina za sistem
evidence raziskovalnega dela UM, ki je bila imenovana
decembra 1983
Breda Filo je pripravila tipologijo dokumentov, ki je
nastala kot rezultat analize bibliografij obeh univerz v
Sloveniji in izkušenj bibliografov
Pripravljenih je bilo več osnutkov vhodnih obrazcev po
vzoru vhodnih dokumentov v spec. inf. centrih v
Ljubljani in za centralni katalog SAIDC II
1985
V drugi polovici 1984 in 1985 je bilo več sestankov članov
delovne skupine UKM za sistem evidence raziskovalnega
dela (dr. Bruno Hartman, Breda Filo, Zdenka Petermanec,
Irena Sapač) s predstavniki NUK (mag. Jože Kokole, Stane
Bahor, Matjaž Hočevar), predstavniki UM (dr. Ferdinand
Marn, dr. Božidar Kranjčič) in predstavniki specializiranih
informacijskih centrov (dr. Borut Justin, mag. Valentin Jarc,
dr. Štefan Adamič, prof. Tomaž Kobe)
Ugotovljeno je bilo, da je bil UNIMARC sprejet kot
standard za jugoslovanski bibliografsko-katalogni zapis na
strojno čitljivem mediju za obdelovanje podatkovnih zbirk,
nacionalnih in tekočih bibliografij, bibliografije Jugoslavije,
za centralno katalogizacijo.
1985
S temi ugotovitvami so bibliotekarji UKM začeli
pripravljati vhodne dokumente za zajemanje podatkov za
računalniško podprti informacijski sistem bibliografije.
Pred tem so se seznanili s standardom UNIMARC v NSB
Zagreb.
Začelo se je intenzivno delo pod vodstvom dr. Ferdinanda
Marna v ožji skupini (Irena Sapač, Zdenka Petermanec,
Marija Šifrar)
Pripravljeno gradivo: vhodni dokumenti M,A,D, struktura
zapisa in šifranti, navodila za izpolnjevanje vhodnih
dokumentov, navodila za programiranje izpisov
bibliografije in katalogizacije, navodila za povezavo sistema
UNIMARC z datoteko knjig v podsistemu izposoje.
1985
Tipologija dokumentov in vhodni obrazci
1985
Oblika izpisa kataložnega listka za monografske
publikacije v več zvezkih
1985
Integrirani knjižnični informacijski sistem z
razdelitvijo na štiri podsisteme
1985
Faze integrirane
obdelave podatkov
1985
4.6.1985, 21.6.1985, 23.10.1985 so v UKM potekali
seminarji (dr. Ferdinand Marn, Irena Sapač, Alenka
Mihalič Klemenčič, Zdenka Petermanec) za bibliografe
in katalogizatorje visokošolskih knjižnic UM
Dokler visokošolske knjižnice niso dobile računalniške
opreme so izpolnjene vhodne dokumente prinašale v
UKM, kjer so opravili vnos, kasneje pa so pričele z
vnosom podatkov same (TF-Maja Drev, EPF-Renata
Vampl, FOV-Vera Hodolin, FK-Ksenja Breznik, PEFAnka Robnik,PrF-Cvetka Krojs)
1985
13-14.11.1985 v Mariboru : Jugoslovansko posvetovanje splošno-
znanstvenih in univerzitetnih knjižnic - Razvoj univerzitetnih
informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske
tehnologije
Organizatorji RCUM, DBM, UKM, Komisija za splošnoznanstvene in univerzitetne knjižnice pri ZBDJ
Zbornik, referati, razprave in ogledi knjižnic, ki so že uporabljale
računalnike (UKM UB Gradec)
Odd. za bibl. in dok. je pod vodstvom Bernarda Rajha pripravil
osnove za uporabo računalnikov na področju domoznanske
dokumentacije. V RCUM so izdelali programe za vnos, iskanje
podatkov in povezovanje različnih nivojev gesl.
1986
Decembra 1986 je UKM podpisala pogodbo s p. Iskra
Delta o nakupu treh naprav za branje črtnih kod,
tiskalnika in programske opreme za tiskanje opreme s
črtnimi kodami za knjige in izkaznice uporabnikov.
Marca 1986 je RCUM (Marija Šifrar, Alojz Urbajs, Niko
Sajko) predstavil programski paket UNIMARC – 88 za
vnašanje podatkov za katalog in bibliografijo učiteljev in
sodelavcev UM.
1986
21.8.1986 je RCUM predal UKM mikroračunalnik Partner za iskanje v
tujih podatkovnih zbirkah.
Septembra 1986 je UKM pridobila članstvo v ameriškem
informacijskem sistemu DIALOG.
Septembra 1986 je imel dr. Borut Justin iz Informacijskega centra v
Ljubljani seminar o iskanju v tujih podatkovnih zbirkah za bibliotekarje
UKM.
Decembra 1986 so se bibliotekarji UKM seznanili z iskanjem v tujih
zbirkah v UB Gradec.
29.12.1986 so v UKM opravili prve poizvedbe v zbirki DIALOG (Breda
Filo, Majda Kotnik, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač)
1986
IV. jugoslovansko posvetovanje o uporabi računalnikov
v knjižnicah – Sarajevo 9.-11-4-1986
Udeleženci: bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih,
univerzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije
Delovna skupina pri ZJNB (NUK – mag. Jože Kokole,
NBS Beograd– Ljiljana Kovačevič, NSK Zagreb –
Dubravka Skender, UKM - Irena Sapač) je predstavila
referat Analiza knjižnično –informacijskih mrež v svetu
in pri nas.
Referat Računalniško podprti sistem evidence
raziskovalnega dela na UM (Irena Sapač)
1987
9.2.1987 povezava z računalnikom VAX 8800 v RCUM (do
takrat Iskra Delta 4850)
Prehod na sistem črtnih kod v treh fazah:
1. Oprema izkaznic vseh uporabnikov s črtnimi kodami
(13.000)
2. Oprema vseh knjig starega fonda, ki so bile pred tem
vnesene v zbirko (98.000)
3. Oprema vseh novih knjig, ki so bile nabavljene po 1.1.1987
(15.000)
Pri opremljanju je sodelovalo 30 delavcev UKM
V RCUM pripravili programe za povezavo sistema izposoje
s sistemom črtnih kod in v UKM so pričeli izposojati na
novi način.
1987
V UKM so organizirali več seminarjev o računalniško
podprti bibliografiji in katalogizaciji za visokošolske in
specialne knjižnice v Mariboru, v Ljubljani in drugih
krajih Slovenije.
Opravljali so poizvedbe v tujih zbirkah DIALOG in
WLN (Western Library Network)
1988
Po preselitve v novo stavbo se je povečala opremljenost UKM
Odd. za dop. in obdelavo knj. gradiva – 6 terminalov
Odd. za periodiko – 2 terminala
Odd. za delo z uporabniki – 10 terminalov
Domoznanski oddelek – 2 terminala
Skupne službe – 3 terminale
Zbirka podatkov o uporabnikih 19.000
Zbirka podatkov o knjigah 110.000
Zbirka podatkov bibliografije UM 3.200
Domoznanska dokumentacija 26.000
UKM je organizirala več seminarjev za druge knjižnice in 18.1.1988 za
aktiv šolskih knjižničarjev v knjižnici II. Gimnazije
1989
Od junija 1989 je bilo 31 terminalov v UKM povezanih s
pomočjo 4 strežnikov in optičnega kabla z
računalnikov MIKROVAX II, na katerem so bile
lokalne podatkovne zbirke in računalnikom VAX 8800,
na katerem je bila vzajemna podatkovna zbirka
jugoslovanskih knjižnic JUBIB.
Do takrat so bile lokalne zbirke UKM hkrati z zbirko
JUBIB na VAX 8800
1990
Oprema v UKM:
36 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji Data-logic
16.10.1990 je bila slovesno odprta Avstrijska čitalnica in nato so v
UKM 2.700 knjižnih enot vnesli v lokalno in vzajemno zbirko
podatkov.
IZUM je razvil programe za spremembo vezave člankov s
periodičnimi publikacijami s številko ISSN, v UKM in
visokošolskih knjižnicah so programe testirali in jih pričeli
uporabljati.
1990
Sestanki delovne skupine za On-line vodnik po knjižnicah
Alpe-Jadran
9.1.190 v UKM
20.4.1990 v Padovi
18.7.1990 v Ljubljani
4.12.1990 v UKM
Člani delovne skupine: IZUM (Davor Šoštarič), UB Gradec
(dr. Sigrid Reinitzer), UKM (Breda Filo, Irana Sapač), NUK
(Ana Martelanc), NSK Zagreb (Lenga Kuliš), UK Padova,
UK Udine, GSK Osjek
Nabava in iskanje v zbirkah CD-ROM (SCI, SSCI)
1991
Oprema:
55 terminalov
11 tiskalnikov
2 PC
3 scannerji za črtne kode
Sodelovanje IZUM z DS Alpe-Jadran pri pripravi on-line vodnika;
za koordinacijo dela ustanovljeni štirje regionalni centri (Gradec,
Padova, Ljubljana, Zagreb).
Knjižnice so pošiljale podatke na vhodnih dokumentih, on-line
ali z disketami.
Intenzivno sodelovanje domoznanskega oddelka z oddelkom
Slovenske bibliografije v NUK pri predlogu za vzajemno
obdelavo domoznanskega gradiva v knjižnicah Slovenije
1992
Oprema:
58 terminalov
12 tiskalikov
4 scannerji za črtne kode
Programska oprema:
Programi za evidenco izposoje s črtnimi kodami
Programi za katalogizacijo ter bibliografijo
Programi za domoznansko zbirko
Programi za inventuro
Programi v skupnih službah (kadrovska evidenca, obračun
OD, evidenca osnovnih sredstev, glavna knjiga)
Računalniška oprema v UKM nekoč in
danes
Za vsakim računalniškim sistemom so prizadevni ljudje z vizijo. Leta 1978 je
snoval prihodnost UKM tudi na področju uporabe računalnikov ravnatelj dr.
Bruno Hartman s sodelavci na tej fotografiji, za kar smo mu hvaležni.