Slide 1

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 2

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 3

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 4

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 5

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 6

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 7

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 8

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 9

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 10

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 11

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 12

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!


Slide 13

Odprtokodni in spletni GIS
Jure Jerman
ARSO

Urad za meteorologijo

Vsebina
• O spletnem GIS-u
• Odprtokodne rešitve na področju
spletnih GIS-ov
• Pomen odprtih standardov
• Spletni servisi
• Prikaz delujočega sistema

Spletni GIS (1)
• Internet, spletne tehnologije omogočajo
sorazmerno napredne prikaze podatkov s
tenkimi klienti – spletni brskalniki

• Prostorsko prikazovanje podatkov ni
izjema – izjemen razvoj spletnih aplikacij
(npr. NVAtlas)
• Predvsem aplikacije za pregled podatkov,
poizvedovanje po podatkih

Spletni GIS (2)
• Spletne GIS aplikacije – Model strežnik,
odjemalec, izmenjava podatkov po http
protokolu

• Obdelava podatkov na strani strežnika
• Prenos do klienta največkrat v rastrski obliki,
tabelarični ali XML obliki

• Na strani klienta željena interaktivnost:
uporaba različnih tehnologij

Strežniška stran

Na strani klienta

Odprti standardi
• HTTP (HTML, XML, ...) odprti standardi, ki so
omogočili nesluten razvoj Interneta
• Na področju GIS-a: Open Gis Consortium (OGC), ki
definira odprte standarde + ISO standardi
• Odprti standardi kot pot za izgradnjo osnovne
infrastrukture, povezljivost med aplikacijami

• Njihovo uporabo bo predpisevala tudi EU INSPIRE
direktiva
• GML: dialekt XML-ja za opis geolociranih podatkov

Spletni servisi
• Protokoli za izmenjavo podatkov med strežniki, ali med
strežniki in odjemalci po določenih protokolih, navadno
HTTP.

• Standardiziran dvosmerni tok zahtev in odzivov
• OGC med drugim definira standarde:
– WMS: Web Map Service (standard za prenos
metapodatkovnega nivoja in izmenjavo grafičnih
produktov)
– WFS: Web Feature Service: prenos atributnega in
geometrijskega dela podatkov v obliki XML (GML)
– WCS: Web Coverage Service

Odprtokodni GIS: UMN MapServer
• Strežnik rastrskih produktov
• Viri podatkov:
– vektorski (ESRI shape, PostGIS, ...)
– rasterski
• Povezljivost s PHP, Perl
• Reprojekcije med koordinatnimi sistemi (proj.4)

• Podpira OGC-jeve spletne servise (WMS, WFS, WMC,
WCS)
• Poizvedovanje po podatkih

PostGIS
• Odprtokodna zamenjava Oracle Spatial
• Nadgradnja PostgreSQL relacijske baze
• Shranjevanje geolociranih informacij v
relacijski bazi
• Zbirka metod in funkcij za poizvedovanje po
prostorskem delu podatkov

• Ustreza OGC "Simple Features Specification
for SQL”

Primeri spletišč
• NVAtlas
• Bioportal CKFF (www.ckff.si)

Zaključek
• Spletni GIS: priložnost za privlačen prikaz
prostorskih podatkov
• Spletne GIS tehnologije: težave na strani klientov
(različni spletni brskalniki)
• Pomen odprtih standardov
• Napredne odprtokodne rešitve (Linux,
PostgreSQL, Postgis, Mapserver, PHP, ...)
• Ali je organizacija sposobna preiti na odprtokodne
programske rešitve, skupaj z njihovimi prednostmi
in slabostmi

Zaključek (2)
•

Tehnologije omogočajo bistveno naprednejše aplikacije, kot jih
ponujamo

•

Težava so podatki, njihova izmenljivost, metapodatki, poenoten
prikaz.

•

Prihodnost v distribuiranih sistemih, povezanih preko odprtih
standardov in spletnih servisov

•

SKIP in prenova spletnih strani ARSO: priložnost za korak

naprej
•

Spletni GIS s (spremljajočo infrastrukturo) stališča ARSO:
včeraj luksus, danes NUJA!