Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije” Finančni podsistemi Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006 Izziv • V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo.
Download ReportTranscript Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije” Finančni podsistemi Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006 Izziv • V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo.
Slide 1
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 2
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 3
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 4
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 5
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 6
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 7
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 2
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 3
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 4
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 5
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 6
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja
Slide 7
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006
Izziv
• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha
Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.
Ali je denar edino merilo?
•
Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja
•
Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja
•
Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti
•
Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.
•
Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.
•
Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani
Vrednost in vrednote?
•
Denar je danes enota mere za
vse.
•
Odnos cena - vrednost
•
Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).
•
Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot
•
Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.
•
Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?
•
Obravnava vrednot postaja
ključna.
•
Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.
•
„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.
•
„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”
•
Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada
Evolucija in prevzemi
•
Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve
•
Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti
•
S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo
Glavni dejavniki uspeha:
• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.
Prevzemi in Slovenija
•
•
Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha
– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•
Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?
•
V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja
•
Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj
•
Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja