Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije” Finančni podsistemi Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006 Izziv • V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo.

Download Report

Transcript Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije” Finančni podsistemi Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006 Izziv • V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo.

Slide 1

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 2

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 3

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 4

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 5

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 6

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja


Slide 7

Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”
Finančni podsistemi
Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli
Ljubljana, 8.6.2006

Izziv

• V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se
sprašujemo ali je samo denar dovolj?
• Razvoj poteka v smeri družbe znanja in
človeški kapital postaja ključni dejavnik
uspeha

Pogled evolucije
• Denar postaja splošno dostopna dobrina “commodity”
• V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni
dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital
• V ospredje stopata človeška kreativnost in
inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu
• Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega
kapitala
• Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala
na uspešnost (return on human capital)
• Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo
realizacijo.

Ali je denar edino merilo?
•

Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji
in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se
vloženi denar čim bolj oplaja

•

Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja

•

Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena
sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes
upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti

•

Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko)
meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje
učinkovitosti človeškega kapitala.

•

Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že
večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital
postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v
celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega
kapitala k poslovnim rezultatom.

•

Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali
smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in
rezultati so znani

Vrednost in vrednote?
•

Denar je danes enota mere za
vse.

•

Odnos cena - vrednost

•

Udeleženci v procesih ne želijo
biti samo normirani (merjenje
učinkovitosti je značilnost stare
ekonomije), udeleženci stremijo
k samoaktualizaciji (značilnost
kreativne ekonomije).

•

Vstopni dejavniki v procesu
ustvarjanja vrednosti
spreminjajo pomen. Izdelki po
ugodni ceni so na volj vsem,
odločamo se na osnovi
vrednot

•

Kreativen posameznik (“Jaz
sem”) postaja gibalo razvoja,
zmagovalni dejavnik v
neusmiljeni bitki za čimvečjo
stopnjo inovativnosti in s tem
dodajanje vrednosti.

•

Čista voda, zrak.. postajajo
vrednota ali so le dobrina?

•

Obravnava vrednot postaja
ključna.

•

Pomembno je uravnoteženje
vseh deležnikov v procesu.

•

„Kvaliteta” pred „kvanititeto”.

•

„Človeški vzvod” pred
„kapitalski vzvod”

•

Cena naravnim virom “surovine” raste, naravne
dobrine (voda, zrak) se ne
obravnavajo več kot brezplačen
vir; cena denarja pada

Evolucija in prevzemi
•

Dva glavna dejavnika
trajnostne rasti
– Organska rast
– Prevzemi in združitve

•

Iz “delovnega okolja”, ki je
gradil na “več z manj”
prehajamo v “misleče okolje”,
ki ustvarjanje vrednosti gradi
na ustvarjalnosti

•

S prehodom v misleče okolje
se bo število prevzemov
povečevalo

Glavni dejavniki uspeha:

• Izbira potencialne tarče za prevzem
v isti ali sorodni dejavnosti, z
izrazitim potencialom za rast, brez
izrazite cikličnosti in sezone.
• Definiran plan prevzemnih aktivnosti
in izvedba prevzema z ekipo lastnih
strokovnjakov in zunanjih
sodelavcev.
• Strokovno izveden skrbni pregled.
• Strokovna ocena vrednosti podjetja
tarče in plačilo prave cene (poštene
tržne cene ali manj).
• Strokovno izdelan poprevzemni
načrt.
• Izdelana strategija komuniciranja.
• Obvladovanje tveganj.

Prevzemi in Slovenija
•
•

Globalni trg prevzemov je
1000 mrd USD letno in ½ jih
je neuspešnih
Vsak prevzem je edinstven
poslovni dogodek zaradi
različnosti prevzemnega in
ciljnega podjetja. Nujno je
uravnoteženje mehkih in trdih
dejavnikov uspeha

– Podjetja odlično izpeljejo
“trde” naloge ,npr.skrbni
pregled
– velikokrat pa pozabijo na
organizacijsko kulturo
•

Slovenci smo konzervativni,
neagresivni. Ali je to vzrok, da
smo pri prevzemih
neuspešni?

•

V ’90 je bila praksa v
Sloveniji “prodaja po delih”
– sredstev; danes
praviloma prodaje kapitala
podjetja

•

Ovira s katero se
soočamo je nezavedanje
pomena soodvisnosti,
posameznik ni dovolj

•

Številni aktualni poslovni
primeri nas učijo, da pri
vsakem prevzemu pride
posledično do večjih
organizacijskih sprememb,
ki vplivajo na nadaljnji
razvoj prevzetega podjetja