Slide 1

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 2

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 3

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 4

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 5

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 6

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 7

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 8

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 9

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 10

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 11

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 12

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 13

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 14

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 15

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 16

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 17

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 18

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 19

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 20

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 21

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!


Slide 22

Zgodba o žabi
preberi,
razmisli in
pošlji naprej:
žal je kruta
resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof,
je v tej kratki metaforični zgodbi,
prikazal tragične posledice, ki se
nam dogajajo zaradi nezaznavanja
sprememb v okolju, ki
vplivajo na naše zdravje,
medčloveške odnose,
socialni razvoj in naravo.
Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko
posadiš v svoj vrtiček in uživaš
njihove plodove.

O žabi, ki se ni
zavedala,
da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s
hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo
Poglejte: Temperaturo vode bomo
počasi dvigovali, tako da se žaba
sploh ne bo zavedla, da se voda
segreva.

Voda postaja mlačna,
kar žabi ugaja,
zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še
narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja
od tiste, ko je doseženo ugodje.
Počuti se malce utrujeno, a se kljub
temu še ne boji…

Voda je že vroča,
žabi je v vodi že neprijetno,
vendar je že tako slabotna in
omamljena, da vročino kljub temu
prenaša…

Temperatura še narašča,
dokler se žaba ne uspava in na koncu
skuha in umre.

Če bi isto žabo
vrgli v vodo s temperaturo 50 stopinj,
bi že ob dotiku na toplo vodo odskočila
in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se
dogajajo v našem okolju ne zavedamo,
če se le te dogajajo dovolj počasi. V
večini primerov take spremembe ne
povzročajo nobenih reakcij,
nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja
v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,
lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od
nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in
smo namesto njih prevzeli nova.
Počasi, počasi,
ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj,
ob katerih bi se še pred
20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se
nam zdele nesprejemljive.
Počasi smo se na njih navadili in nas
danes že skoraj ne motijo, oziroma
smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka,
znanosti in dobička
se izvajajo napadi
na osebno svobodo, na ponos,
na lepote narave in vrednote življenja.
Počasi, toda vztrajno, tudi s
pristankom žrtev, ki se tega
ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,
da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovedi
glede prihodnosti za naše okolje,
v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo
preventivnih ukrepov, jih te samo
psihično pripravljajo na sprejemanje
vedno bolj dekadentnih , oziroma
včasih celo dramatičnih
pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja
z informacijami s strani
medijev,imamo že zakisane
možgane in ne znamo več
ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati
o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre že
za danes!!!

Zavedanje
ali počasno
kuhanje?
Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že
na pol skuhani. Krepko zamahnite s
kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽE
SKORAJ
SKUHANI ?
ALI ŠE NE?
Hvala, posreduj naprej!