Transcript Tehni*ne zahteve za ustrezna bivali**a starostnikov in lastninsko

Tehnične zahteve za
ustrezna bivališča
starostnikov in lastninsko
prestrukturiranje
Projekt je delno financirala Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se
je izvajal v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 ̶
2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter
prednostne usmeritve 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po
kreativni poti do praktičnega znanja«.
Sodelujoči pri izvedbi projekta
Delovni mentor:
•
Urška Čebular, mag. prav. in manag. neprem.
•
dr. Bojan Grum
Pedagoški mentor:
•
doc. dr. David Bogataj
•
izr. prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj
•
doc. dr. Rok Čeferin
•
doc. dr. Roman Kunič
•
izr. prof. dr. Ajda Fošner
Študenti:
•
Iva Mackošek, Danijela Radinovič, Kristjan Miklavčič, Blaž Grum, Mina Škrabl,
Adriana Lorenzutti, Kaja Travnik, Rok Jereb, Mateja Dimnik.
UVOD

Stranje prebivalstva

Države se soočajo s povečano finančno obremenitvijo

Leta 2060 bo vsaka tretja oseba starejša od 65 let
STARANJE PREBIVALSTVA PO UPRAVNIH
ENOTAH

Literatura opozarja na (Kerbler):
1.
i. območja, ki so se v preučevanem obdobju pospešeno
starala,
2.
ii. območja, ki se starajo počasneje kot ostala,
3.
iii. območja, ki so imela že pred intenziviranim procesom
staranja nadpovprečen delež starejših in
4.
iv. območja, ki so kljub pospešenemu staranju
slovenskega prebivalstva ohranila podpovprečen delež
starejših.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA
NEPREMIČNINAH

V Sloveniji več kot 80% privatnega lastništva

Starejši od 65 let lastniki stanovanj kar v 95%

Lastniški delež med starostniki nad 80 let se povečuje

Prenos lastništva na kmetijah
INSTITUCIONALNO VARSTVO

Domovi za ostarele (javni in zasebni)

Oblike bivanja, ki niso značilne za Slovenijo:
I.
Gospodinjske skupnosti
II.
Oskrbovana oz. varovana stanovanja
III.
Stanovanjske zadruge ali stanovanjske skupnosti
IV.
Obrtniške družine za stre ljudi

Problem premajhne raznolikosti institucionalnega varstva
BIVANJE DOMA

Znižati stroške za izvajanje storitev in znižati pritisk na
javna sredstva

Informacijska in komunikacijska tehnologija
NAMEN PROJEKTA
Osvetlitev nepremičninske problematike starejših
 Raziskava je usmerjena v iskanje rešitev in pomoč mlajši
generaciji
 KLJUČNA VSEBINSKA VPRAŠANJA:
I. Pričakovanja starostnikov glede lastne nepremičnine,
bivanja v domu, oskrbovanih stanovanj
II. Pričakovanja glede osnovnih in dodatnih storitev na
področju institucionalnega varstva
III. Uspešnost stanovanjske politike

MATERIALI IN METODE
Izvedba projekta po posameznih predhodno načrtovanih fazah:
FAZA 1.: Pregled obstoječe literature (strokovna in
znanstvena) in priprava bazičnega;
 FAZA 2.: Pregled in popis obstoječih kapacitet domov za
starejše po statističnih regijah;
 FAZA 3.: Skupnost socialnih zavodov Slovenije - vključitev v
smislu pridobivanja podatkov;
 FAZA 4.: Presoja skladnosti obstoječih objektov s
Pravilnikom o minimalnih tehničnih;

MATERIALI IN METODE






FAZA 5.: Na podlagi analiz prvih treh faz - sestava vprašalnika,
kvalitativno kvantitativna;
FAZA 6.: Terenska raziskava - Aplikacija vprašalnika po statističnih
regijah, intervjuji
FAZA 7.: Statistična obdelava podatkov
FAZA 8.: Interpretacija rezultatov, ugotavljanje ustreznosti tehničnih
karakteristik
FAZA 9.: Zaključno poročilo z združitvijo vseh faz s predlogi vezanimi
na stanovanjsko
FAZA 10.: Mnenje vključenih študentov o problematiki in njihov vidik
reševanja nepremičninskega (stanovanjskega) problema v povezavi z
nepremičninskimi
MATERIALI IN METODE
Izdelava popisa
karakteristik in
kapacitet domov za
starostnike ter analiza
primera objekta:

Uporaba strani
GURSa in spletnih
strani domov preko strani SSZ
(ugotovitev o
neskladnosti
navedenih podatkov
o sprejemnih
kapacitetah)
MATERIALI IN METODE

1.
2.

1.
2.

1.
2.
3.
Priprava anketnega vprašalnika:
pregled domače in primerjalne literature;
raziskava temeljnih vprašanj problematike starostnikov na
slovenskih tleh.
Preverjali smo
splošno seznanjenost starostnikov z nekaterimi pravnimi instituti in
oblikami pomoči namenjenimi starostnikom
želje, potrebe in vizije starostnikov o preživljanju starosti
Anketni vprašalnik je bil deljen na:
demografski;
socio – ekonomski;
ekonomsko - pravni del.
MATERIALI IN METODE

Analiza skladnosti primera tipičnega objekta s Pravilnikom o
minimalnih tehničnih zahtevah (Ur.l.RS, št.67/2006):

Temeljne lastnosti izbranega tipičnega objekta:
1.
2.
objekt sestavljata dve med seboj povezani stavbi
leta 1995 sanacija terase in pridobitev novih bivalnih prostore za 14
stanovalcev;
3.
4.
leta 2002 obnovljena streha in fasada;
ima urejeno okolico z urejenimi parkovnimi površinami;
5.
6.
objekt ima urejeno varovano parkirišče;
sprejemna kapaciteta objekta je 228 stanovalcev.
MATERIALI IN METODE

1.
2.
Analiza skladnosti primera tipičnega objekta s Pravilnikom
o minimalnih tehničnih zahtevah (Ur.l.RS, št.67/2006):
Ugotovitve analize na primeru objekta zgrajenega leta
1977: v kolikor bi v celoti upoštevali Pravilnik (Ur.l.RS,
št.67/2006), bi rekonstrukcija ali uskladitev pomenila
večje zmanjšanje kapacitet objekta ter potreben bi bil
skoraj 5x večji (ocenjen) vložek v primerjavi s Pravilnikom
(Ur.l.RS, št. 6/99).
Ugotovljena neskladnost zajema med drugim tudi
dimenzije sob ter kopalnic.
MATERIALI IN METODE
 Primer

neskladnosti objekta:
9. člen (horizontalne komunikacije) (Ur.l.RS, št.67/2006)
„Hodniki morajo biti široki najmanj 200 cm in obojestransko opremljeni z
oprijemalnimi ročaji na višini 90 cm za odrasle in na višini 75 cm za otroke.“

1.
2.
3.
Hodniki tipičnega objekta:
pri vhodu so široki 230 cm.
ostali deli hodnikov so širine180 cm.
omejeni so z nosilnimi stenami objekta – statika stabilnosti
objekta.
REZULTATI IN DISKUSIJA

Ugotovitve na podlagi primerjalne literature:

Institut obratne hipoteke uveljavljen na primer na Nizozemskem in v
Kanadi
Temeljne značilnosti instituta
ne predvideva odplačevanja posojila v času samega trajanja posojila
poplačilo nastopi s smrtjo posojilojemalca in/ali prodajo
nepremičnine
gibanje ravnovesja posojila poteka v nasprotni smeri, kot pri
običajnem posojilu
odmik od klasičnih oblik preživljanja starosti v domovih za starostnike
v smeri k oskrbi starostnikov s pomočjo zunanjih izvajalcev

1.
2.
3.

REZULTATI IN DISKUSIJA

1.
2.
Aplikacija vprašalnika na terenu in analiza rezultatov:
sodelovalo je 285 žensk in 193 moških (478 oseb).
vzorec zajema starostno skupino posameznikov starih 65
in več let.
Koriščenje oblik pomoči:
4.39%
4,39% - oskrbovana stanovanja
1.67%
10,88% - pomoč na domu
1,67% - rdeči gumb
24,69% - stanovalci doma za starejše
58,37% - ne koristi nikakršne oblike
pomoči starejšim
10.88%
58.37%
24.69%
REZULTATI IN DISKUSIJA

Pomoč pri dnevnih
opravilih
70.00%
1.
2.
46, 25% - pri dnevnih
opravil ne potrebuje
pomoči
17,51% - potrebuje
dnevno pomoč
17.51%
60.00%
50.00%
40.00%
46.25%
30.00%
20.00%
10.00%
0.00%
1
REZULTATI IN DISKUSIJA
Primerna, želena in smiselna oblika bivanja:
22.25% - bivanje na lastnem
domu ob pomoči zunanjih
izvajalcev
29.31% - bivanje v domu za
starejše občane
13.51% - oskrbovana stanovanja
4.37%
22.25%
30.56%
30,56% - bivanje na lastnem
domu ob pomoči sorodnikov
4,37% - bivanje v drugih
institucionalnih oblikah
29.31%
13.51%
REZULTATI IN DISKUSIJA

Močni element želje po čim daljšem bivanju doma:
1.
od vseh 475 vprašanih posameznikov, bi kar 392 vprašanih čim dlje časa radi
preživeli doma - 82,53%.
čim dlje časa bi radi preživeli doma
100.00%
80.00%
60.00%
82.53%
40.00%
20.00%
0.00%
čim dlje časa
1 bi radi preživeli doma
REZULTATI IN DISKUSIJA

Oblika domov za starostnike:
7.42%
1.
41,92% - zadovoljstvo z domom za starejše v katerem
prebivajo
2.
25,76% - domovi bi morali biti oblikovani bolj kot
centri za pomoč starejšim iz katerih bi nato izvajali
mrežo pomoči oskrbe na domu
3.
22,05% - domovi bi morali biti odprtega tipa v katerih
bi kvaliteta bivanja in oskrbe temeljila na ekonomski
moči posameznika
4.
7,42% - domovi bi morali biti oblikovani bolj kot
negovalni oddelki
22.05%
25.76%
41.92%
REZULTATI IN DISKUSIJA
Ugotavljanje lastništva
in medgeneracijskih prenosov
 Prenos lastništva na nepremičnini
Ali imate v lasti nepremičnino?

1.
2.
68,07% - takšnega prenosa ni opravila
31,93% - je lastništvo prenesla na svoje
sorodnike
80.00%
70.00%
60.00%
50.00%
40.00%
30.00%
20.00%

Visoka stopnja lastništva nad
nepremičninami.
10.00%
0.00%
DA - 76,99%
NE - 23,01%
ZAKLJUČEK

Vedno večje število ostarelega prebivalstva;

Vedno bolj aktivna starost;

Potreba po uvajanju novih oblik varstva
starostnikov in hkrati ohranitvi nekaterih
tradicionalnih oblik varstva;

Približevanje možnosti oskrbe starostnikom;

Ozaveščanje o pravicah in možnostih;

Priprava novih pravnih podlag.
POZNATE PROGRAM
MATIJA:
23.08%
NE
DA
76.92%
V imenu vseh
sodelujočih
pri izvedbi
projekta se
Vam
zahvaljujem
za Vašo
pozornost!