Transcript Pingvin

PINGVINI
Pripravila : Tara Drča Završnik, 4b
Mentor: Mladen Kopasić
Kaj so pingvini?





Pingvini so red (vrsta), znanstveno
ime Sphenisciformes
Združujejo se v eno družino (Spheniscidae).
So vodne, neleteče ptice, ki živijo izključno na
južni polobli.
Družina pingvinov vsebuje 17 vrst, (nekateri
znanstveniki jih uvrščajo v 18 vrst v šestih
rodovih).
Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila velika
njorka z Arktičnega morja. Ljudje so jo
iztrebili v 17. stoletju.
2
Velika njorka
3
Letni življenjski ciklus
4
Zgradba telesa



Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne
vidijo dobro.
Najmanjši, pritlikavi pingvin zraste do
višine 30 cm in med tem,
Ko največji, cesarski pingvin lahko zraste
celo do višine 160 cm.
5
Gibanje
Pingvini so ptiči, vendar ne letajo. Imajo čokato
telo in kratke noge, ki izraščajo iz telesa
povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci.
 Ravnotežje lovijo tudi s kratkim,
čvrstim repom.
 Med prsti na nogah imajo plavalno kožico.
 Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z
enega podplata na drugega, zaradi česar se
pri hoji zibljejo. Na snegu ali ledu se lahko
dričajo po trebuhu naprej pa se poganjajo z
nogami in perutmi.

6
Zgradba kril

Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine

Njihove ploske kosti niso votle, tako kot pri ostalih
ptičih, ampak so polne, da so močnejše.

Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu.
Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj
jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.
7
Ohranjanje toplote
Pokriti so z gostim perjem.
 Pred mrazom jih ščiti debela plast
podkožne maščobe.
 V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno
ščiti še debela plast nepremočljivih
naoljenih peres.

8
Gnezdenje pingvinov

Večina pingvinov gnezdi v kolonijah po več sto tisoč ptic.

Gnezdo zgradijo iz trave, perja ali prodnikov. Samice znesejo eno
ali dve jajci (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za
preživetje.

Valijo samci - jajce si naložijo na nart in ga prekrijejo s trebušno kožno
gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo.Valijo nepretrgoma več tednov ali celo
mesecev.V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih
maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju
zamenja samca.

Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni
od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini gnezdijo na zemlji. Magellanovi pingvini gnezdijo na
odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi
in plenilci.
9
Gnezdenje pingvinov
10
Plavanje





So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo
globino do 20 m.
Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini,
poganjajo se s perutmi, glavo in rep pa držijo zunaj
vode.
Med lovom plavajo pod vodo in se poganjajo s
silovitimi zamahi peruti, kot bi leteli.
Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo
pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi
trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini
tako spretni, da jim težko kaj uide.
»Delfinček« -ti pingvini plavajo tik pod površino in od
časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo zrak.
11
KAJ JE WWF?
WWF (World Wide Found for Nature)





JE SVETOVNI SKLAD ZA NARAVO
OBSTAJA OD 29. 04. 1961
SKRBI ZA OHRANJANJE IN ZAŠČITO
OGROŽENIH ŽIVALSKIH VRST IN NAŠEGA
OKOLJA.
http://www.wwf.org/
http://wwf.panda.org/?referer=wwforg
12
VPLIV GLOBALNEGA SEGREVANJA NA
PINGVINE



Globalno segrevanje grozi pingvinom na Antarktiki, saj se je njihova
populacija v štirih vrstah v zadnjih 25 letih zmanjšala kar
za 66 odstotkov.
V poročilu z naslovom Antarktični pingvini in podnebne
spremembe, ki ga je izdal Svetovni sklad za naravo (WWF), je
pojasnjeno, kako se zaradi globalnega segrevanja tali
dragocena ledena površina, kjer nekatere vrste pingvinov
vzgajajo svoje mladiče, druge pa se zaradi krčenja ledu
soočajo s pomanjkanjem hrane.
Antarktika se segreva petkrat hitreje, kot je povprečna
stopnja segrevanja na Zemlji, poleg tega pa se je tudi ogromen Južni
ocean, ki obdaja Antarktiko, segrel vse do globine 3000 metrov.
Ledena površina ob zahodnem antarktičnem polotoku
pokriva 40 odstotkov površine manj kot pred 26 leti, kar je
privedlo da pomanjkanja zalog hrane čopastih pingvinov, so
zapisali v poročilu.
13
VPLIV GLOBALNEGA SEGREVANJA NA
PINGVINE


Predstavniki WWF so v poročilu navedli, da se je število
čopastih pingvinov na Antarktiki zmanjšalo za od 30 do 66
odstotkov
Na severozahodu antarktičnega polotoka, kjer je segrevanje najbolj
intenzivno, se je število dolgorepih pingvinov v zadnje četrt
stoletja zmanjšalo kar za 65 odstotkov.

Organizacija WWF v poročilu navaja, da se led že nekaj
let prehitro predira, zato veliko jajc in malih pingvinov odplavi
morje, še preden so ti pripravljeni na samostojno
preživetje.

Višje temperature povzročajo bolj vlažno podnebje, kar pa
prinaša več snega. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi nekatere
vrste pingvinov lahko izgubile habitate za vzgajanje svojih
mladičev, saj ti potrebujejo območja, kjer ni snega.
14
Vrste
pingvinov
15
EUDYPTES MOSELEY (ČOPASTI
ALI SKALNI PINGVIN)
16
EUDYPTES MOSELEY (ČOPASTI
ALI SKALNI PINGVIN)
Osnovni podatki
• Dolžina telesa: 70 cm, samci so
nekoliko večji in imajo večji kljun
• Teža: samice okoli 2,4 kg, samci
okoli 2,5 kg
• Spolno dozori pri: 6. letu ali kasneje
• Število jajc: 2
• Inkubacijska doba: 31-37 dni
• Hrana: plankton, manjše ribe,
sipe
• Obnašanje: družaben, vali v
skupinah/velikih kolonijah, vrača se
v isto gnezdo
• Življenjska doba: okoli 10 let
17
EUDYPTES MOSELEY (ČOPASTI
ALI SKALNI PINGVIN)
Življenjski prostor

Skalni pingvin se veliko bolje počuti v vodi kot na kopnem.

Po razmnoževanju in golitvi preživi dva do tri mesece v vodi. Je
tudi zelo družaben.

Največ časa preživi v družbi svojih vrstnikov - skupno valijo
ter se zbirajo v velikih skupinah v morju. Spretno plava pod
ali nad vodno gladino ter krmili z repom in krilnima plavutma.

Če hitro plava, se potaplja in dviguje na površje, kot počnejo tudi
delfini. Tako lahko enakomerno diha, ne da bi zato postal počasnejši.
Navadno se ne potopi za več kot tri do pet minut. Potopi se lahko
tudi v globoko vodo, za dvig do vodne gladine pa skrbijo peresa, ki
zadržujejo topli zrak, ki pripomore k dviganju.
18
EUDYPTES MOSELEY (ČOPASTI
ALI SKALNI PINGVIN)
Razmnoževanje
Čas parjenja skalnega pingvina je pomlad, navadno se pari z
isto partnerko kot prejšnje leto in na istem prostoru. Skalni
pingvin, ravno tako kot njegov sorodnik, zlati čopasti
pingvin, ima nad rdečimi očesi rumeno perje (čopke).
Najdemo ga na subantarktičnih otokih v južnem
Atlantiku (http://www.subantarcticislands.com/#) in v
njihovih okolicah.
 Raziskava iz leta 2009 kaže, da je število skalnih
pingvinov od 50. let 20. stoletja upadlo za kar 90 %,
kar uvršča omenjeno vrsto med ogrožene.
 Samica običajno izleže dve jajci, ki sta ponavadi različno
veliki. Prvo je majhno, drugo pa vsaj 70 odstotkov večje. Le
redkokdaj preživita obe jajci - neredko se zgodi tudi, da
starša sama zavržeta manjše jajce. Starša nikoli ne pustita
jajc(a) brez varstva.

19
APTENODYTES (VELIKI PINGVIN)
20
EUDYPTULA (PRITLKAVI PINGVIN)
21
MEGADYPTES (RUMENOOKI PINGVIN)
22
PYGOSCELIS (DOLGOREPI PINGVIN)
23
SPHENISCUS (PINGVIN OČALAR)
24
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pingvini
 http://www.google.si/imghp?hl=sl&tab=wi
 http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-intehnologija/286322
 http://www.revijatabor.si/portals/tabor/po
datki/letnik2011/tabor2011-01.pdf
 www.google.com

25
PINGVINI V FILMU
26
HVALA ZA VAŠO POZORNOST!
27