Transcript Uvodna ura (PowerPoint)

LITERARNA
DELAVNICA
Šentjur, 16. marec 2013
Aljoša Harlamov (1983)
• doktorski študent na Oddelku za slovenski jezik
in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani; blog Zauberberg,
• literarni kritik, esejist & novinar (revija
Mentor, spletni portal AirBeletrina, 14-dnevnik
Pogledi, dnevnik Delo itd.), mentor delavnic
…; blog Pisun,
• urednik za literarno kritiko pri Mentorju,
urednik pri AirBeletrini …,
• avtor prvenca Bildungsroman (Litera 2009) …
KDO SEM?
1. del: Literatura & še svet
denar
???
življenjski
stil
slava
notranja
potreba
ZAKAJ PIŠEM(O)?
Kvalitetna literatura =
literarnost
Nekvalitetna literatura =
trivialnost
povzetek dela Alojzije Zupan
Sosič: Na pomolu sodobnosti
ali o književnosti in romanu
(Litera 2011)
KAJ JE LITERATURA???
destruktivna konstrukcija: razdiralna ustvarjalnost ali ustvarjalna
razdiralnost – istovetnost & nasprotnost (tradicija, žanr …)
univerzalnost v singularnosti: splošno v posamičnem
polisemičnost: večpomenskost, različne interpretacije
avtoreferencialnost: samonanašalnost (osredotočenost na sporočilo,
medbesedilnost)
fikcijskost: resničnosti literature se ne da (ni treba) preverjati
KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?
Znotrajbesedilna literarnost
literarna pogodba: med avtorjem in bralci (začasna prepoved nevere)
literarna kompetenca: zmožnost razumevanja literature kot literature
(narojena?, privzgojena)
literarna intenca: literarni namen
literarna empatija: zmožnost vživljanja
literarno vrednotenje: zmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti
literature
KAJ JE LITERARNOST/DOBRA LITERATURA?
Zunajbesedilna literarnost
estetika istovetnosti: upoštevanje večine ali vseh literarnih konvencij
(klišeji)
simplifikacija: poenostavljen pogled na svet („literatura naj se
prilagaja občinstvu“), stereotipi
monosemičnost: enopomenskost
KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?
Znotrajbesedilna trivialnost
literarna kompetenca: prepoznavanje trivialnosti (nezmožnost
poglobljenega branja; ostajanje na ravni zgodbe)
literarna empatija: nezmožnost/ne-dobrodošlost vživljanja (v
drugačno)
literarno vrednotenje: nezmožnost presoje o kvaliteti ali vrednosti
literature (ostajanje na všečnosti)
(komercialnost: trivialna literatura je namenjena prodaji)
KAJ JE TRIVIALNOST/SLABA LITERATURA?
Zunajbesedilna trivialnost
trivialno
Žanr = veščina + namen
(groza, srh, napetost,
romanca …)
žanr
umetniško
TRETJE PRI PRIMERI
klišejskost: raven jezika (pomlad,
luna, srce, zvezde, oči = ljubezen;
stalne fraze & metafore: „vzelo mu
je sapo“)
nepoglobljenost: manjka psihološka,
moralna, eksistencialna globina
stereotipnost: motivno-tematska
(m = razum, ž = čustva; mati =
dobra; zazrtje v ogledalo =
introspekcija)
anekdotičnost: manjka epska širina;
pripovedna širina
nepovezanost: kohezija (povezava
na površinski ravni), koherenca
(povezava besedilnega sveta)
moralizem: literatura ni pridiga
neliterarnost, zgodbenost: „res se je
tako zgodilo“ – toda: literatura ni
resničnost
Česa se izogibati?
KAKO DOBRO PISATI?
„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova
1. ŽIVI/DOŽIVLJAJ
2. GLEJ SVET/DRUGE/ZGODBE (tv-serije, filmi)
3. BERI KLASIKO (kar v šoli nismo)
4. BERI SODOBNO LITERATURO/KONKURENTE
5. BERI SLABO LITERATURO (učimo se iz napak)
6. BERI PROSTOČASNO (žanr)
7. BERI STROKOVNO
8. BERI VSE (ČASOPISE, REVIJE, BLOGE …)
9. PIŠI (RE-KREATIVNO & VEDNO)
10.PIŠI (NAČRTNO & POČASI)
KAKO DOBRO PISATI?
„10 ČAROBNIH NASVETOV“ skoraj dr. Harlamova
Seznam sodobnega prevodnega in izvirnega romana dr.
Alojzije Zupan Sosič:
https://knjigarna.ff.uni-lj.si/DogodkiNovi/_Pdf/seznama.pdf
KAJ BRATI?
Načrtno
pisati …
Načrtno
pisati …
2. del: Sprehod skozi gozd
 simbolika navpičnosti (nebo): Jakobova
lestev, šamanizem, drevo razsvetljenja (Buda)
 cikličnost (smrt & preporod; posebno listje:
jesen & pomlad)
 povezava med 3 ravnmi kozmosa
(podzemlje, tostranstvo, višave) – drevo sveta
= os sveta
 povezava elementov (voda, zemlja, zrak,
ogenj)
 simbol plodnosti
 rajsko drevo: spoznanje (alkimija); padec;
križ
 drevo smrti
DREVO
Chevalier, Gheerbrant: Slovar simbolov
France Prešeren: Sonetje nesreče (3. sonet) (1834)
Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,
ko toplo sonce pomladanako séje,
spet ozelénil semtertje bo veje,
naenkrat ne zgubi moči popréšne:
al vender zanjga ní pomóči rešne;
ko spet znebi se gojzd snega odeje,
mladik le malo, al nič več ne šteje,
leži tam rop trohljivosti požrešne:
tak siromak ti v bran, sovražna sreča!
stoji, ki ga iz visokosti jasne
na tla telébi tvoja moč gromeča;
ak hitre ne, je smrti svest počasne,
bolj dan na dan brli življenja sveča,
dokler ji reje zmanjka, in ugasne.
Dragotin Kette: Melanholične misli (1900)
Skozi gozd je šel,
skozi temen gozd —
v srcu žalost in bridkost.
Vprašal je drevo
zelenečih vej:
»Imaš li drugóv, povej!«
Reklo je drevo:
»Imam, imam jih,
kot je listov zélenih.
Če se veselim,
veselijo se,
z mano žalostijo se!«
.
In dejal je: »Glej,
jaz pa sam s seboj ...
Bodi ti prijatelj moj!«
Zašumelo je
in se znižalo
in se mu približalo ...
Vzelo k sebi ga,
in nič več ni sam ...
Zdaj visi na veji tam.
Gregor Strniša: Vrba I. (1972)
Ti ne boš nikoli umrla,
ker tudi vrba ne umre.
— Tu je nekoč stala vrba,
pravi kdo in gre naprej.
Ampak ob neskončni reki,
ki za njim temni, šumi,
v lastni lepi listni kletki
ista vrba še stoji.
To je živa čarovnija
zemlje, vode in neba,
da sekira, ki ubija,
nikdar nič ne pokonča.
Alenka Jensterle-Doležal: Brezov gozd (1994)
mimo belih brez besed hoditi
in sanjati brezčasje tekstov
in se dotikati belega hrapavega lubja predstav
srh spreletava možnosti
ko korenine stavkov sevajo povezanosti
in so listi izgovorjav samo metafore za notranjosti
v krošnjastem besednjaku tišine
trije ptiči obletavajo zategle krošnje
in iščejo razumljene opise
ostre želje
jasne podobe
pozabljene sanje
in na koncu obmirujejo
se zapišejo
v senco drevesa
smole pomenov jih zalepijo
v žametno deblo stavkov
KONEC UVODA
• Portret A. H., stran 2: avtor Gašper Jakovac
• Ozadje, stran 3 in 23: Vladstudio,
• Drevo življenja, stran 18:
http://www.zazzle.co.uk/tree_of_life_postcards239631858796364487
• Ozadje, stran 17: IntrafaceLIFT, avtor DiscoV8
Slikovno gradivo