Transcript Prenesi datoteko
IMPRESIONIZEM
C. DEBUSSY, M. RAVEL, S. RAHMANINOV, A. SKRJABIN, O. RESPIGHI, DE FALLA…
IMPRESIONIZEM
Prelomno obdobje med 19. in 20. st.
Novosti na vseh področjih: Freudova psihologija Einsteinova relativna teorija Futurizem Nitzejeva filozofija Nauk K. Marxa Jugendstil
UVOD
JUGENDSTIL , München Im. po reviji Die Jugend , od 1894 Ustoliči neogotiko, neorenesanso, neobarok Pariški umetniki, na čelu s H. Matissom – zveza FAUVES – Divji Nemški slikarji – EKSPRESIONITI MODRI JEZDECI , antinaturalisti
GLASBA
Upor proti tradicionalni harmoniji proti prevladi kadenc Vrednotenje akordov po zvočni barvi Schönberg – intelektualni pristop do glasbe Vpliv ritmičnih novosti – Stravinski Bartok, Sociološki vplivi na glasbo: Hindemith, Britten, Šoštakovič…
GLASBA
Upor proti akademskemu nauku o harmoniji – umetnost FIN DE SIÈCLE – doba dekadence ob koncu 19. st Umetnost rafiniranih barv in mističnih idej C. DEBUSSY, A. SKRJABIN
GLASBA NA ZAČETKU 20. ST.
SOZVOČJA: prevrati Ignoriranje dur-mol sistema kot preveč obvezujočega Konec obrazcev kadenc: pri atonalni glasbi, impresionističnem zvočnem slikanju, politonalnosti, pri novi klasični orientaciji – neobarok ZVOK – SREDIŠČE, SIMBOL NOVE GLAS.
Glasba po letu 1950
Po odpravi novosti prve polovice stoletja – ELEKTRONSKA, PUNKTUALNA , STRUKTURALNA GLASBA še vedno izhajajo iz FENOMENA ZVOKA NOVA GLASBA – ZDRUŽENJA ISTOMISLEČIH
IMPRESIONIZEM
RAZHAJANJA
Ni povezav z nacionalno šolo Ni skupnih zgledov Ni skupnih idealov Umetnost med seboj neusklajenih posameznikov
IMPRESIONIZEM
SKUPNE ZNAČILNOSTI
Upor proti akademskemu nauku o harmoniji Izstop iz prehojenih poti Nove ideje Novi tehnični postopi v glasbi
CLAUDE DEBUSSY 1862-1918
Prva zrela dela – še v 19. st.
Priznan kot aktualen pionir moderne Izhaja iz generacije fin de siècla – prefinjena umetnost , zazrta v preteklost Razvije se v impresionista, obrnjen v preteklost in prihodnost
CLAUDE DEBUSSY
HARMONIJA: trizvok z dodano seksto Študij klavirja v Parizu Študijska potovanja Moskva – navdušenje nad rusko peterico in rusko ljudsko glasbo Študij v Rimu, glasba Palestrine Proti wagnerjanski glasbi Navdušenje nad orientalizmi
CLAUDE DEBUSSY
Vplivi: Ravel, Messiaen, Stravinski, Bartok..
Opuščanje jasnih linij Zvočna barva v ospredju Razkrajanje dur-mol sistema intenzivno moduliranje – Akordične zveze brez priprav in razvez Osamosvojitev akorda
CLAUDE DEBUSSY
AKORD je najpomembnejše sredstvo impresionizma Do kromatično obarvanih akordičnih zvez Nepripravljene, nerazvezane disonance Raba celotonske lestvice RITEM: iz glasbe Orienta in Španije
CLAUDE DEBUSSY
MELODIJA : svobodnejše gibanje OBLIKE : bežne skice Male oblike Ni cikličnih oblik, npr. simfonije INSTRUMENTACIJA: Barvitost Tonsko slikanje
CLAUDE DEBUSSY
UVELJAVITEV: FAVNOVO POPOLDNE , orkestrska uvertura, 1892/94 Po pesmi Stefana Mallarmeja simbolist – Uvertura v glasbeni impresionizem Opera slogom PELEAS IN MELISANDA , 1902, franc. Glasbena drama z lastnim
CLAUDE DEBUSSY
Sebe imel za SIMBOLISTA : figure, vodilni motivi, vzdušja NOKTURNI : Oblaki, Slavja, Sirene, 1897/99 MORJE motivi , 1903/05: valovijo valovi, dialog vetra in morja - sekundni Images (Podobe), 1906/12, španske zvočne vizije, žiga, rondo…
CLAUDE DEBUSSY
KLAVIRSKA DELA: NOKTURNI, PRELUDIJI… Preludiji – naslovi v oklepajih HARMONIJA: osvoboditev harmonije od kadenc Akordi neodvisni od stopnje lestvice Zanikanje vodilnega tona, celotonske lestvice Kopičenje septak., nonankordov, vzporedni akordi Disonance brez priprave in razrešitve Akordi – neodvisna zvočna gmota
CLAUDE DEBUSSY
Posledično NOVA KLAVIRSKA TEHNIKA: 24 PRELUDIJEV , mehak dotik, nadaljuje Lisztove tendence OBLIKA ni kliše, nagnjenost k predklasiki, kratke oblike Skladatelj PESMI (besedila prvinskih avtorjev in vizionarjev) SUITE BERGAMASQUE, CHILDREN’S CORNER …
Obvezni slušni primeri
C. Debussy Morje Preludij k favnovemu popoldnevu S. Rahmaninov Koncert za klavir in orkester št 2 v c molu, op. 18