Transcript SESTAVA LITERARNEGA DELA

SESTAVA LITERARNEGA
DELA
Sestava literarnega dela
•
•
•
•
•
•
osnovna delitev literarne morfologije
kaj je snov?
temeljne sestavine literarnega dela
vsebina in forma
notranja in zunanja forma
motivi, teme, ideje
Razdelitev morfoloških vprašanj
1. vprašanje o snovi, o motivih, temah in idejah v
literaturi – tematologija;
2. vprašanje o vsebini in formi, o njunem
razmerju, h katerem spadata tudi pojma
zunanje in notranje forme – poetika v ožjem
smislu;
3. na zunanjo formo se veže razprava o stilu in
verzu – stilistika in verzologija;
4. vprašanja literarnih vrst ali zvrsti – genologija.
tematološka terminologija
• tema
• siže : vsebina (obdelava: dejanje, plot:
story)
Snov
1. kot zunajliterarno gradivo, iz katere je
nastala besedna umetnina;
2. jezik kot snov, na podlagi katere sploh
lahko nastaja literatura (Jakobson)
3. snovne prvine v literarnem delu.
Snov 1
• vse, na podlagi česar avtor zgradi svoj
tekst
• neosebna tradicija
• avtorjeve izkušnje
• pomen poznavanja zunajliterarnega
gradiva za literarno zgodovino in
razumevanje literature
Snov 2
• paralele med jezikovnim znakom in
literaturo
Snov 3
• snov kot notranjeliterarni pojav
• tisto, kar je v literarnem tekstu snovnomaterialnega
Prešeren: Vrba
temeljne sestavine literarnega dela
• snovno-materialne, kjer gre za tiste
notranje predstave, ki nas spominjajo na
materialni svet
• idejno-racionalne prvine – tisto, kar nas
spominja na abstraktne misli, ideje…
• afektivno-emocionalne prvine so tisto, kar
nas spominja na čustva in afekte v
realnem življenju
Vsebina in forma
• tradicionalno pojmovanje – vsebina nekaj
duhovno-idejnega, forma čutnega
• Heglova definicija umetnosti
• modernejše pojmovanje:
forma je spremenljiva
vsebina je invariabilna (garantira identiteto
teksta)
notranja in zunanja forma
vsebina in notranja forma
temeljni pojmi lit. morfologije
LITERARNO DELO
VSEBINA
MOTIV
FORMA
TEMA, IDEJA
NOTRANJA FORMA
ZUNANJA FORMA
notranja zgradba
zunanja zgradba
notranji ritem
zunanji ritem
notranji stil
zunanji stil
MOTIV
vsebinska enota sestavljena večidel iz
snovno-materialnih prvin, tako da se te
povezujejo v večje predmetne sklope,
postavljene v okvir objektivnega časa in
prostora
po navadi se pojavljajo v več tekstih v
različnih obdelavah (motiv Don Juana,
Fausta, laboda…)
TEMA, IDEJA
• posebna struktura osnovnih prvin, v kateri
prevladujejo emotivno-afektivne in idejnoracionalne sestavine
• teme so bolj idejne, idealne, duhovne,
skratka abstraktne
• zagotavljajo enotnost teksta
Prešeren: Vrba
simbol, alegorija
• posebno nujna
povezava motiva in
teme
• kaže na globlji pomen
• tema pretežno
emotivno-afektivna
• je ne moremo do
konca pojasniti
• posebno nujna
povezava motiva in
teme
• kaže na globlji pomen
• tema pretežno idejnoracionalna
• jo lahko do konca
pojasnimo s pomočjo
kulturnega ključa