Transcript Prenesi datoteko

EKSPRESIONIZEM
M. BRAVNIČAR, S. KOPORC,
M. KOGOJ, S. OSTERC
NAPOVEDI EKSPRESIONIZMA





REAKCIJA NA ROMANT. IN IMPRES.
RAHLJANJE TONALNOSTI IN
RITMIČNEGA REDA
KOPIČENJE DISON. AKORDOV
OSTRI DINAMIČNI KONTRASTI
MELODIJE Z DISONANTNIMI SKOKI
SCHÖNBERG, BERG, WEBERN
EKSPRESIONIZEM IN NOVA
STVARNOST

MED OBEMA VOJNAMA:

EKSPRESIONIZEM Z AVANTGARDO

NEOKLASICIZEM ali NOVA
STVARNOST
EKSPRESIONIZEM IN NOVA
STVARNOST

SLOVENSKA GLASBA




PRIBLIŽEVANJE EVROPSKIM TRENDOM
EVROPSKA POTRDITEV
OSTERC, ŽEBRE…
ABSTRAKCIJA, PODOBA ČLOVEKOVE
NOTRANJOSTI
G. KREK IN DUNAJSKA ŠOLA

KREKOVA KRITIKA SCHÖNBERGA

SUBJEKTIVNEGA POJMOVANJA LEPOTE

GLASBA BREZ ZAKONOV

OBJAVIL SKLADBE Z RAZŠIRJENO
TONALNOSTJO
EKSPRESIONIZEM


ZNAČILNOSTI
DISONANCA V VLOGI





AVTONOMNOSTI
OSAMOSVOJENOSTI
SKLADATELJ IZRAZI LASTNO
PODUHOVLJENOST Z DISONANCO
TEMELJA MODERNIZMA
ESTETSKEM PREVREDNOTENJU
STAREGA
ZNAČILNOSTI EKSPRES.







MISTIČNE, MAGIČNE TEME
RITEM – PREVLADUJOČ ELEMENT
VPLIV PLESOV, JAZZA, FOLKLORE
ATONALNOST, ATEMATIČNOST
MELODIJA V VEČNEM NASTAJANJU
NI PONAVLJANJ
HOMOFONIJA SE UMIKA
LINEARNEMU
ZNAČILNOSTI
EKSPRESIONIZMA

RACIONALNE TENDENCE IZRAŽENE
Z DODEKAFONIJO – NOV PRINCIP
REDA

PROTI RAZKROJU OBLIKE

OPIRANJE NA STARE FORME

KANON, PASSACAGLIA
SLOVENSKI PROSTOR


PROCES PREVREDNOTENJA OD
PRVEGA DESETLETJA 20. STOLETJA
MARIJ KOGOJ – VPLIV SCHREKERJA
IN SCHÖNBERGA



Razširjena tonalnost
Poseganje v atonalnost
SLAVKO OSTERC – VPLIV A. HÁBE

Atonalnost, delno dodekafonija
SLOVENSKI PROSTOR

“NOVOMEŠKA POMLAD”, 1920


J. VIDMAR, M. KOGOJ
LJUBLJANA – KLUB MLADIH, “TRIJE
LABODI”


M. KOGOJ, M. BRAVNIČAR, S. KOPORC
DO 1925
SLOVENSKI PROSTOR

KOGOJ: 1913 SAMOSPEV Stopil sem na
tihe njive






Kvartni akordi
Disharmonija do krika
Idejni vodja domače avantgarde
Poudarja estetsko čustvo posameznika
Ni prestopil meje radikalizma
“konec vpliva impresio. in romantike”
NEOKLASICIZEM, KONEC
20. LET


ELEMENTI GLASBE 17., 18. STOLETJA
NEOBAROK
REAKCIJA PROTI ČUSTVOM POZNE
ROMANTIKE IN
SUBJEKTIVISTIČNEGA
EKSPRESIONIZMA
NEOKLASICIZEM





VPLIV J. S. BACHA
kontrapunkt, baročne oblike,
manjši orkestri, manj barvitosti,
opuščanje kromatike in izvenglasbenega
programa
STRAVINSKI, HINDEMITH, POULENC
NEOKLASICIZEM




ZMERNOST V IZRAZNIH SREDSTVIH
TONALNOST
DIATONIKA
KOMORNE ZASEDBE
 D. MIHLAUD,
 HONEGGER,
 S. OSTERC
NEOKLASICIZEM NA
SLOVENSKEM

VPLIV S. OSTERCA NA UČENCE

POLIFONSKE OBLIKE

MOTORIKA BAROKA

VPLIV HINDEMITHA
DRUGI VPLIVI na slov. skladatelje

RADIKALNA HÁBOVA ČETRTTONSKA
GLASBA

SCHÖNBERGOVA DODEKAFONIJA

TEMELJ ZA USTVARJALCE PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI
EKSPRESIONIZEM NA
SLOVENSKEM



PRVI VRHUNEC 1923
MATIJA BRAVNIČAR 1897–1977
Učenec M. KOGOJA, S. OSTERCA
 Realističen svet
 simbolika
 objektivnost
EKSPRESIONIZEM NA
SLOVENSKEM
Enovitost arhitektonike, forme
 Linearnost,
 politonalnost,
 nasičena zvočnost
EKSPRESIONIZEM SE PREPLETA Z
ROMANTIKO


MATIJA BRAVNIČAR 1897‒1977





SOCIALNA TEMATIKA (CANKAR)
TRANSFORMIRANA LJUDSKA
TEMATIKA
ILUSTRATIVNA PROGRAMSKOST
VARIACIJE Z DRAMATIČNIMI UČINKI
SODOBNE HARMONSKE STRUKTURE
DO DVANAJTTONSKIH AKORDOV
MATIJA BRAVNIČAR

OPERI



UVERTURE




Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, 1930
Hlapec Jernej in njegova pravica, 1941
Hymnus Slavicus, 1931, Kralj Matjaž, 1932
4 SIMFONIJE
SIMF. PESNITVE
VIOLINSKA DELA
MATIJA BRAVNIČAR
SAMOSPEVI
 SKOZI GOZD JE ŠEL, BALADA,
NOVA MUZIKA, 1923






ZAOSTREN HARMONSKI STAVEK
BLIZU ATONALNOSTI
PREKOMPONIRANA OBLIKA
VARIACIJE
VPLIV SCHÖNBERGA, SPRECHGESANGA,
MAHLERJA
MARIJ KOGOJ 1892–1956





TRST – GORICA – DUNAJ – LJUBLJANA
VPLIV DUNAJA, oblikovanje estetskih
nazorov
Spis “O UMETNOSTI, POSEBNO
GLASBENI”
“HARMONIJA”, 1919 ? ? / Schönbergova
dodekafonija, 1923
Ni uporabljal dodekafonije POLITONALNOST
MARIJ KOGOJ





KOREPETIOR OPERE, DIRIGENTSKI
NASTOPI, VODJA ZBORA
UČITELJ GM, vodil Pevsko društvo
SLAVEC
KRITIK, ESEJIST
SKLADATELJ
PO L. 1932 NI VEČ PISAL
KOGOJEV OPUS




OPERA “ČRNE MASKE”, 1924–27
ANDANTE ZA VIOLINO IN KLAVIR 1924
Suita “ČE SE PLEŠE”, 1927
KLAVIRSKA:
 Piano,
 6 skladb,
 Tri fuge
KOGOJEV OPUS






ZBORI:
Rekvijem, 1922,
Trenotek, 1914,
Barčica, 1922,
Otroške pesmi 1922–32
SAMOSPEVI, Letski motiv, Gazela…
ČRNE MASKE



Ekspresionistično delo, premiera 1929
Vpliv:
A. Berg – Wozzek
 Aktualna tematika človeka,
 Psihološka drama,
 zorenje človeka,
 iskanje prave identitete
ČRNE MASKE



Človekova dvojnost:
 med božjim in satanskim,
 med materialnim in duhovnim
POLIMELODIKA, RAZŠIRJENA
TONALNOST
STOPNJEVANJE IZRAZA,
 individualna inštrumentacija
OTROŠKE PESMI




PRIKAZ OTROŠKE PSIHE
NEKONVENCIONALNO OBLIKOVANJE
FRAZE, MEDLODIJE, IZRAZA
18 PESMI, objavljene 1924
6 kasnejših,

revidiral JAKOB JEŽ
Suita ČE SE PLEŠE




RAZKORAK MED SCHÖNBERGOVO
DODEKAFONIJO
DELOMA ATONALNOST
DISHARMONIČNO OBČUTJE
RAZŠIRJENE TONALNOSTI
VPLIV:
 A. Skrjabin, B. Bartók
SLAVKO OSTERC 1895–1941



Veržej – Maribor –Celje – Praga – Ljubljana
Učitelj na Državnem konservatoriju in Glasbeni
akademiji
“kompozicijska š.” S. Osterca
 Pavel Šivic
 Demetrij Žebre
 Marijan Lipovšek
 Karol Pahor
 Primož Ramovš…
SLAVKO OSTERC

STIL: VPLIVI PRAŠKEGA ŠTUDIJA
1925/27


KARL B. JIRÁK
ALOJZ HÁBA – ČETRTTONSKA
SISTEMATIKA


ZGODNJA OSTERČEVA DELA
PRAŠKO GLASBENO ŽIVLJENJE

1926, izvedba samospeva SOLNCE V ZAVESAH
ODMEVI NA OSTERČEVO DELO



PRAGA – odlične kritike
LJUBLJANA – DELJENA MNENJA
PAHOR:
 “OSTERC JE DODOBRA PREVETRIL
OZRAČJE SLOVENSKE GLASBE, GA
OČISTIL PREDSODKOV, ZASTARELOSTI
IN NAZADNJAŠTVA…”
OSTERČEV SLOG





NEOBAROK
NEOKLASICIZEM
EKSPRESIONISTIČNI
KONSTRUKTIVIZEM
ATONALNOST
ČETRTTONSKA SISTEMATIKA
OSTERC IN SVET



30. LETA
ČLAN MEDN. ZDRUŽ. ZA SODOBNO
GLASBO
IZVEDBE NA FESTIVALIH SODOBNE
GLASBE
FIRENCE
 PRAGA
 LONDON
 VARŠAVA

OSTERC - AVANTGARDIST





ODMEVI V JUGOSLAVIJI
OSTERČEC KROG – SREDIŠČE GLASB.
DOGAJANJA IN NAPREDKA
RADIKALEN BOREC ZA SODOBNE
TOKOVE
IZJEMNO TEORETIČNO ZNANJE
“LEGIJA”: NEREŠENA SOZVOČJA,
DVANAJSTTONSKI SISTEM, ČETRTT.
GLASBA
OSTERČEV OPUS

170 DEL
ORKESTRALNA
 KOMORNA
GLASBENO-SCENSKA
 VOKALNA


ORKESTRALNA DELA

SIMFONIČNE PESNITVE




KRST PRI SAVICI 1920
POVODNI MOŽ 1924
MATI 1940
DELA ZA ORKESTER



SUITA ZA ORKESTER - 1929
KONCERT ZA ORKESTER 1931/32
KONCERTA ZA KLAVIR IN ORK. 1933
OSTERČEV OPUS

KOMORNA IN SOLISTIČNA DELA

PRVI GODALNI KVARTET 1926

DRUGI GODALNI KVARTET 1934

KONCERT ZA VIOLINO IN 7 INŠTR. 1928

SUITA ZA 8 INŠTRUMENTOV 1928
KOMORNA IN SOLISTIČNA DELA



NONET 1937
ARABESKE IN AFORIZMI ZA KLAVIR
1934/36
DELA ZA
 ZA SAKSOFON,
 PIHALA,
 TROBILA,
 VIOLONČELO…
OSTERČEV OPUS

GLASBENO-SCENSKA DELA



IZ KOMIČNE OPERE 1928
KROG S KREDO 1928/29
MINUTNE OPERE:




SALOMA
MEDEA
DANDIN V VICAH
BALET /BALETNE PANTOMIME

MASKA RDEČE SMRTI
SUITA ZA ORKESTER 1929


NOVO POGLAVJE V SLOV. SIMFONIČNE GL.
NEOKLASICIZEM /NEOBAROK,
P. HINDEMITH





MODERNIZIRANA DIATONIKA
LINEARNOST
MOTORIČNOST GLASBENIH MISLI
KONTRASTNOST STAVKOV
PRVA IZVEDBA 1931, OPERNI ORKESTER LJ,
Niko Štritof
SUITA ZA ORKESTER



1. STAVEK: KORAČNICA, TEMPO DI
MARCIA, INTRADA
2. STAVEK: TRANQUILLE, LIRIČEN
3. STAVEK: VIVACE, UNIVERZALNA
TEMA, IRONIČNO-GROTESKEN
SUITA ZA ORKESTER

4. STAVEK: RELIGIOSO, EKSPRESIVEN

5. STAVEK: PRESTO,
GIGUE S FOLKLORNIM NADIHOM,
POLITONALNOST,
EKSPRESIONISTIČNOST


NONET 1937





ZA ČEŠKI NONET, PRAIZVEDBA 1938 V
PRAGI, POSVEČEN A. HONEGGERJU
ZA PIHALNI KVINTET IN GODALNI
KVARTET
DRUGO EKSPRESIONISTIČNO OBDOBJE
ATONALNI IZRAZ, ATEMATIČNOST
RACIONALIZEM S
KONSTRUKJTIVIZMOM
NONET

1. STAVEK







ATEMATIČNOST
POLIFONA GRADNJA
DVANAJSTTONSKA MELODIKA
KROMATIČNI VIOLINSKI RECITATIV
ŠTIRIGLASJE PIHAL
CANTILENA
ZAKLJUČEK Z DRZNO MODULACIJO
NONET

2. STAVEK





DELNO PLESNI ZNAČAJ
KONTARSTI V DINAMIKI, TEMPU,
INSTRUMENTACIJI
MENJAVA POLIFONIH IN HOMOFONIH
DELOV
SESTAVLJENI TAKTOVSKI NAČINI
NIZANJE MALIH SEKUNDNIH POSTOPOV