Transcript Prenesi datoteko

FELIX MENDELSSOHN,
1809-1847
KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER
V e-molu, 5 simfonij, dela za klavir,
godalni kvarteti, samospevi
Iz življenja
 Židovsko poreklo, spreobrnitev v
luteranstvo
 Družina izobražencev
 Glasbeno izobražena mati
 Pouk klavirja, kompozicije v Berlinu,
 Druženje s pesniki, filozofi: Heine,
Hegel, Goethe…
 Prizadevanja za oživitev Bachovega
dela, izid Matejevega pasijona
Iz življenja
 Navezanost na sestro Fanny
 Potovanja v London, Škotska –
Škotska simfonija
 Potovanja po celinski Evropi –
Italijanska simfonija
 Znanstva s Chopinom, Schumannom,
Paganinijem, Lisztom, Berliozom…
 Slikanje v Italiji, razstave
Bivanje v Leipzigu
 Vodja orkestra Gewandhaus – vzor
evropskim orkestrom
 Izvajanje velikih del: Beethovna,
Schuberta…
 Ustanovitev leipziškega
konservatorija, učitelj klavirja
 Bivanje v Frankfurtu – violinski
koncert
 Zadnja leta: potovanja, slikanje…
Mendelssohnov opus




Zvest tradicionalnim oblikam
Izjema Sen kresne noči
Privzgojen racionalizem
Kljub temu ustvaril vrsto skladb z
značilnim romantičnim nemirom in
del pesniške narave
Mendelssohnov opus
 5 simfonij
 Škotska simfonija, a-mol: nacionalni in
pesemski kolorit, zunajglasbene
spodbude, tradicionalna oblika
 Dela za klavir
 2 koncerta, sonate, Pesmi brez besed,
fantazije, preludiji, fuge…
Mendelssohnov opus
 Godalni kvarteti
 Koncert za violino in orkester, e-mol
 Uverture – vpliv na Brahmsa, R.
Straussa, Dvořaka…
 Scenska glasba – Sen kresne noči, po
Shakespearju
Koncert za violino in orkester,
e-mol, op. 64, 1838-1844
 Virtuoznost
 Premišljena inštrumentacija,
mojstrska orkestracija
 Koralni motivi v 1. st.
 Kadenca in za njo ponovna
ekspozicija teme
Koncert za violino in orkester,
e-mol, op. 64, 1838-1844
2. st. Andante
Solist izpostavljen
Bogastvo tematskega gradiva
Kontrapunktična spremljava orkestra
3. st. obujanje spominov na mladost,
igriv, razposajen…
 Duh iz Sna kresne noči





Sen kresne noči,
op. 21
 Najprej klavirski duet
 Uvertura: odlična orkestracija, svet
vil, škratov, čarovnij…, predstavi vse
teme, uporabljene v nadaljevanju
dela, dokončanem čez 3 leta
 Nokturno, vloga trobil, gozdna bitja
 Intermezzo, igra dveh parov
ljubimcev
Sen kresne noči,
op. 21
 Poročna koračnica, vzor ljudska
melodija – tudi Wagner v Mojstrih
pevcih
 Intermezzo
 Ples klovnov
FRIDERIK CHOPIN 1810-1849







Mladost v Varšavi
Oče učitelj francoščine
Igra duetov s sestro Ludwiko
Ure klavirja, klasična literatura
Skladanje od 7 let naprej
Slavljen kot Mozart
Z 11. leti študij kompozicije
FRIDERIK CHOPIN
 Zgodnja dela- mazurke, vplivi poljske
ljudske melodike
 Potovanje v Berlin, srečanje z
Mendelssohnom
 1829 debitiral na Dunaju
 1831 naselitev v Parizu
 Druženje z Lisztom, Mendelssohnom..
 Počasna uveljavitev na koncertnih
odrih
FRIDERIK CHOPIN
 1835, potovanja v Leipzig, srečanje z
Mendelssohnom, Claro Wiek, R.
Schumannom
 1836, pri F. Lisztu srečanje z G.
Sandovo in njenim krogom (Heine,
Mickiewicz, Delacroix..)
 Življenje z G. Sandovo od 1839 ustvarjalnost, prvi znaki tuberkoloze
FRIDERIK CHOPIN
 Pariz: nastajajo scherzi, poloneze,
impromptuji, preludiji…
 Partnerska nesoglasja, krhanje
zdravja
 Leta 1848, London – igral kraljici
Viktoriji, igranje v škotskih salonih
 Umrl ob sestri Ludwiki, pospremljen z
Mozartovim Rekvijemom
CHOPINOV SLOG
 Združil virtuoznost Paganinija z
rahločutnim in barvitim izrazom
 Nežno vodeč visoki glas in globok
osnovni ton
 Vzori v Bachu in Mozartu
 Povezave z nacionalno in politično
usodo Poljske
 Stilizacije poljskih ljudskih pesmi in
plesov (poloneze, mazurke)
CHOPINOV SLOG




Združevanje skladb v cikluse
Zvest klasični harmoniji
Simetrika periodike in melodike
Odmik v obeh zrelih sonatah, h-mol





Oktavne triole
Brez značilne teme
Ni predpisane dinamike
Drzen, deloma impresionističen izraz
Razpad oblike
ETUDE
 Nedosegljive tehnične prvine
 Didaktičen namen
 Gibčnost terc, trilčki, lomljeni akordi,
arpeggi
 Primerjava z Bachovim opusom
 Širok obseg, impresionistične barve
 Preplet zvočne barve in polifonije
 Enakomerno gibanje, ostinati, melodija
kot pevki glas
CHOPINOV SLOG
 OBLIKA: klasična tridelna pesem,
jasno členjeni rondo, plesi
 HARMONIJA: kromatika sredstvo
odtenkov, barvanje glasbe
 RITEM: izvirnost, okrasje, pestrost
 OBLIKA SONATE: cikel štirih skladb
MAZURKA, POLONEZA





54 mazurk, 12 polonez
Slovanski kolorit
Plesna ritmika in oblika
Tonaliteta: dorska, lidijska…
Poloneza v As-duru, op. 53, Herojska
VALČKI







24 DEL
Iz plesne skladbe v umetniško delo
Razširjena oblika
Več melodičnih misli
Pretanjenost, nežnost, salonska dela
Raznovrstna razpoloženja
Domisleki v harmoniji, melodiji, ritmu
Obvezni slušni primeri
 F. Mendelssohn:
 Koncert za vl in ork. e-mol, Sen kresne
noči
 F. Chopin:
 Scherzo št. 1 v h-molu, Valček v Desduru, op. 64, Valček v cis-molu, op. 64,
Poloneza v As – duru, op. 53, Herojska