Transcript Kulturni indeks – „primer Slovenija“ in „primer Evropa

Kulturni indeks – „primer Slovenija“ in
„primer Evropa“, dopolnjeni podatki
asist. mag. Andrej Srakar
Društvo Asociacija, Inštitut za
ekonomska raziskovanja in Ekonomska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Splošno o kulturnih indeksih
• American Arts Index: National and Local;
Cultuurindex
Netherlands
(Boekman
Foundation); NCA Arts Index; potreba po
evropskem kulturnem indeksu (Inkei 2014);
mednarodni indeks kulturne vitalnosti (v pripravi)
• Sacco 2013: potreba po bolje utemeljenih
indeksih kulture (uporaba multivariatne analize in
regresijskih modeliranj)
• Asociacijin „Kulturni indeks: primer Slovenija“
(2014)
• Odmeven, večkrat predstavljen prispevek, ki se
zdaj zaključuje, s kulturnim indeksom za 27
evropskih držav – Srakar, Verbič, Čopič 2015
Splošno o kulturnih indeksih
• Določila OECD (2008):
1) Teoretsko ogrodje
2) Izbor podatkov
3) Imputacija manjkajočih podatkov
4) Multivariatna analiza
5) Normalizacija
6) Uteževanje in agregacija
7) Robustnost in občutljivost
8) Nazaj k dejanskim podatkom
9) Povezave do drugih, podobnih izračunov
10)Prezentacija in vizualizacija
Asociacijin kulturni indeks
Nevladne
organizacije
Zunanja
trgovina s
kulturnimi
dobrinami
Javni zavodi
Zaposlovanje v
kulturi
Samozaposleni
Kulturni
indeks
Izobraževanje v
kulturi
Financiranje
kulture
Kulturna
produkcija
Kulturni trg
Obiskovanje
kulturnih
dogodkov
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
Asociacijin kulturni indeks
•
•
•
•
•
V splošnem je opaziti nekoliko boljši indeks v letu 2013 kot v letu 2012, vendar pa
pozitivne trende poganjata predvsem kulturni trg (močno povečanje števila
prodanih in odkupljenih predmetov v muzejih in galerijah v 2013) ter zunanja
trgovina (precej povečan izvoz glede na leto 2012); če ta dva podindeksa izključimo
iz analize, je indeks v letu 2013 za 5.5 odstotne točne nižji kot v 2012.
Na področju nevladnih organizacij je opaziti rahel porast indeksa, kar je predvsem
posledica nadaljevanja rasti števila organizacij – vendar tudi podatki o javnem
financiranju NVO ne pokažejo kakšnih bistvenih poslabšanj.
Na področju samozaposlenih v kulturi je opaziti porast indeksa, vendar v analizi
zaenkrat manjka glavni kazalnik – povprečni prihodki samozaposlenih oz. fizičnih
oseb. Sodeč po podatkih SURS je opaziti dvig števila samozaposlenih (podatki
AJPES sicer kažejo drugačno sliko), sredstva ministrstva za fizične osebe v kulturi pa
pokažejo rast, tudi ko upoštevamo letno stopnjo inflacije.
Na področju javnega sektorja v kulturi je opaziti padanje indeksa, kar je predvsem
posledica manjših javnih sredstev.
Na področju financiranja kulture je opaziti precejšen padec indeksa, to je morda
področje, kjer je upad najbolj zaskrbljujoč. Drastičen upad je opaziti predvsem v
višini lokalnih sredstev za kulturo, tudi proračun ministrstva upada. Le delež
sponzorstev in donacij v skupnih sredstvih organizacij se je rahlo dvignil.
Asociacijin kulturni indeks
• Na področju kulturnega trga je opaziti dvig, ki je predvsem posledica močno
povečanega števila prodanih in odkupljenih predmetov v galerijah in muzejih.
• Če izvzamemo področje koncertov (močan dvig obiska) je opaziti močan padec
obiskovalcev v gledališčih, kulturnih domovih in kinematografih. Obisk v
muzejih in galerijah je ostal bolj ali manj nespremenjen.
• Če ponovno izvzamemo področje glasbenih koncertov, kjer je prisoten močan
dvig produkcije, je opaziti močan padec števila prireditev v kulturnih domovih
in gledališčih, narašča pa število razstav. Indeks produkcije je prvič po letu
2007 v resnejšem upadu, kar v splošni hiperprodukciji kulturnih dogodkov
morda ni tako negativen pojav.
• Za več kot 15 odstotnih točk, je upadlo tudi število študentov umetnosti in
humanistike (po podatkih SURS), kar je zaskrbljujoč trend, verjetno pa kaže na
splošne trend manjšanja vpisa na izobraževanje za poklice, ki imajo bolj
negotovo usodo glede zaposlovanja.
• Indeks zaposlovanja prav tako upada, kar je posledica tako padca števila
zaposlenih oseb pri pravnih in fizičnih osebah v kulturi (skupno) kot tudi
rahlega padanja povprečnih bruto mesečnih plač v kulturi.
• Izvoz kulturnih dobrin (časopisi, knjige in založništvo zaenkrat niso upoštevani)
se je v letu 2013 povečal za več kot 100%, kar potrjuje predvsem volatilno
naravo tega indikatorja, ki močno niha med leti, po vrednosti pa še vedno
dosega precej zanemarljive rede velikosti (ca. 150-300.000 EUR).
Na kratko: evropski kulturni indeks
code
LU
AT
IE
FR
BE
DK
UK
NL
IT
PT
DE
SE
ES
SI
CZ
FI
RO
SK
HU
EL
LV
PL
CY
BG
MT
EE
LT
public funding for the arts
country
index
Luxembourg
127.5063
Austria
62.97429
Ireland
61.42022
France
57.66792
Belgium
56.82322
Denmark
56.46105
United Kingdom 54.78173
Netherlands
53.51702
Italy
53.05689
Portugal
51.1292
Germany
50.71671
Sweden
49.0563
Spain
47.82757
Slovenia
47.37227
Czech Rep
45.42511
Finland
44.23365
Romania
44.06468
Slovakia
43.53982
Hungary
43.47205
Greece
40.59019
Latvia
39.96838
Poland
39.72028
Cyprus
39.37628
Bulgaria
35.61108
Malta
32.33954
Estonia
31.55062
Lithuania
31.30322
rank
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
code
EE
BE
LT
ES
CY
LU
BG
FR
PL
IE
FI
HU
DK
SI
UK
EL
RO
LV
DE
NL
SE
SK
IT
MT
CZ
AT
PT
education in the arts
country
index
Estonia
79.93227
Belgium
78.86187
Lithuania
75.21955
Spain
74.07818
Cyprus
69.10464
Luxembourg
66.95798
Bulgaria
66.16228
France
63.40385
Poland
59.06252
Ireland
57.89132
Finland
53.83168
Hungary
53.53585
Denmark
51.61766
Slovenia
49.61848
United Kingdom 47.66285
Greece
42.52433
Romania
42.27782
Latvia
42.2588
Germany
40.45003
Netherlands
39.623
Sweden
39.47249
Slovakia
32.45565
Italy
31.2401
Malta
27.99172
Czech Rep
26.07392
Austria
20.562
Portugal
18.31184
rank
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
code
DK
NL
BE
MT
SE
DE
UK
LU
BG
FI
SK
SI
HU
FR
LV
PL
AT
EE
IT
RO
CZ
ES
EL
LT
IE
PT
CY
local funding of the arts
country
index
Denmark
63.15099
Netherlands
56.04955
Belgium
55.49806
Malta
55.05835
Sweden
52.89783
Germany
52.3523
United Kingdom 51.48105
Luxembourg
48.6855
Bulgaria
48.2358
Finland
48.22581
Slovakia
48.02782
Slovenia
47.16816
Hungary
47.02371
France
47.0226
Latvia
46.21843
Poland
45.93077
Austria
45.68079
Estonia
45.26873
Italy
44.81013
Romania
44.34946
Czech Rep
43.99192
Spain
41.67108
Greece
41.60969
Lithuania
40.62605
Ireland
40.23714
Portugal
38.33968
Cyprus
37.94716
rank
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
Na kratko: evropski kulturni indeks
Dendrogram - ranks, 2009
Germany
Austria
United Kingdom
Netherlands
France
Sweden
Finland
Denmark
Latvia
Lithuania
Estonia
Slovakia
Slovenia
Romania
Poland
Hungary
Czech Rep
Spain
Luxembourg
Ireland
Malta
Italy
Cyprus
Portugal
Greece
Bulgaria
Belgium
0
50
100
L2 dissimilarity measure
150
HVALA ZA POSLUŠANJE, SPREMLJAJTE NAŠE DELO ŠE NAPREJ!
[email protected]