SOCIALIZACIJA

KAJ JE SOCIALIZACIJA?

• Proces, ko se v stiku z družbenim okoljem, z drugimi ljudmi,

naučimo delovati kot družbena bitja

in si

izoblikujemo svojo osebnost.

SOCIALIZACIJA JE POMEMBNA ZA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO

Oblikuje si svojo identiteto in se nauči živeti (preživeti) v družbi obnavljanje družbe V procesu socializacije posameznik spoznava kulturo in jo sprejema - inkulturacija Pomemben vidik tega je PONOTRANJANJE (INTERIORIZACIJA) družbenih vrednot in norm

SOCIALIZACIJA POTEKA V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH, VENDAR SE V POSAMEZNIH OBDOBJIH RAZLIKUJE PO: INTENZIVNOSTI NAČINIH (imitacija, identifikacija, zavestno učenje, korenček-palica) VSEBINAH UČINKIH

PRIMARNA SOCIALIZACJA NI MOŽNOSTI IZBIRE

Najprej se nauči jezika in osnovnih družbenih vzorcev vedenja.

POTEKA ZNOTRAJ PRIMARNIH SKUPIN

; družina, prijatelji,…Močne so čustvene vezi

• • • • • 4.letnik

Primarna socializacija in oblikovanje “družbenega jaza”

George Herbert Mead: občutek sebstva se oblikuje v interakciji z drugimi ljudmi in to je bistveni družbeni proces.

Otrok najprej druge POSNEMA (pomembna vloga igre). Postopoma dojame pričakovanja “pomembnih Drugih”, in ravna v skladu s temi željami.

Otrok raste v okolju, ki uporablja znake in simbole (jezik, govor) in to ima ključen pomen za njegov razvoj.

Občutek sebstva ima otrok razvit, ko loči med “jaz” in “mene”. Mene pa je družbeni jaz, ko vidimo sebe v očeh drugih, da znamo zadovoljiti svoje potrebe, cilje, želje na družbeno sprejemljiv način.

Po Meadovem mnenju otrok oblikuje družbeni jaz v starosti od 8 do 9 let.

PRIMER “NESOCIALIZIRANIH” (IZOLIRANIH) OTROK

Brez stika z družbenim okoljem se človek ne more socializirati. Če ne razviješ jezika, ne razviješ mišljenja.

MATERINSKA DEPRIVACIJA

Povzroča slabše intelektualne in jezikovne sposobnosti ter težave pri vzpostavljanju tesnejših in trajnejših vezi z drugimi ljudmi.

SEKUNDARNA SOCIALIZACIJA FORMALNI ODNOSI RACIONALNI ODNOSI UČENJE IN PRIVZEMANJE ŠTEVILNIH NOVIH VLOG

TERCIARNA SOCIALIZACIJA ALI SOCIALIZACIJA ODRASLIH

VSTOP V POKLIC IN PRIDOBIVANJE POKLICNIH IZKUŠENJ PRIVZEMANJE STARŠEVSKIH IN PARTNERSKIH VLOG

RESOCIALIZACIJA

Je proces v katerem se izničijo učinki prejšnje socializacije.

Primeri resocializacije: narkomani, zaporniki, alkoholiki, psihični bolniki,… AKULTURACIJA KOT PROCES RESOCIALIZACIJE RELATIVNA NEUSPEŠNOST RESOCIALIZACIJE

SOCIALIZACIJA IN ŽIVLJENJSKI POTEK OBDOBJA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA



OTROŠTVO Za posamezno obdobje so značilne določene vloge, dejavnosti.



MLADOST Dejavnosti ljudi v različnih obdobjih različno ocenjujemo



ODRASLOST



STAROST Meje med posameznimi obdobji so vse bolj zabrisane in dejavnosti manj natančno določene

DEJAVNIKI SOCIALIZACIJE

V MODERNIH DRUŽBAH JE DEJAVNIKOV SOCIALIZACIJE BISTVENO VEČ KOT V TRADICIONALNIH DRUŽBAH PLURALISTIČNA SOCIALIZACIJA

DRUŽINA

•

Še vedno najpomembnejši dejavnik socializacije

•

Značilnosti: čustveni, neformalni odnosi, občutek varnosti, vendar pogosto tudi občutek ogroženosti

• •

RAZLIČNA DRUŽINSKA OKOLJA: pluralnost družinskih oblik NOVA DINAMIKA DRUŽINSKIH ODNOSOV: več medgeneracijskega sodelovanja – demokratičnost odnosov – liberalizirani vzgojni stili, zagovorništvo – skupine pritiska – infantilizacija

ŠOLA

•

ŠOLA JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKATA NAČRTNA IN SISTEMATIČNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE (EDUKACIJA).

•

PRENAŠALKA NORM, VREDNOT, ZNANJA IN VEŠČIN

•

FORMALNA IN NEFORMALNA PRAVILA

•

FORMALNI ODNOSI

•

RAZVOJ TEKMOVALNOSTI, USMERJENOSTI K DOSEŽKOM, ODGOVORNOSTI, SOLIDARNOSTI

•

“OHLAPNO” ORGANIZIRANA SKUPINA

•

DEMOKRATIČNI ODNOSI

•

PROSTOR UVELJAVLJANJA BREZ ZAŠČITE STARŠEV

•

RAZLIČNOST VSEBIN V PRIMERJAVI Z DRUŽINO

VRSTNIKI

•

TV, RADIO, ČASOPISI, REVIJE, INTERNET

•

POZITIVNA IN NEGATIVNA VLOGA MEDIJEV

•

VPLIV NA PROSTI ČAS LJUDI

•

VPLIV NA OBLIKOVANJE NORM, VREDNOT, VZORCEV VEDENJA

MNOŽIČNI MEDIJI

PROSTOČASNE AKTIVNOSTI

Posameznik je v življenju pripadnik številnih prostočasnih skupin: Športna društva, taborniki, klubi, glasbene skupine,…

VERSKE SKUPNOSTI

Proces sekularizacije zmanjšuje pomen verskih skupnosti kot dejavnika socializacije, vendar pa so za marsikaterega posameznika še vedno pomemben dejavnik.

DELOVNO OKOLJE

Človek preživi velik del življenja na delovnem mestu, kjer v interakciji s sodelavci oblikuje stališča, določene vrednote, norme in vzorce vedenja.

SOCIALIZACIJA IN INDIVIDUALNA SVOBODA V modernih družbah je pluralnost socializacijskih dejavnikov večja.

“patch-work” – “skrpana” identiteta)

Človek je AVTONOMEN ODGOVORNA pri izbiri; hkrati s tem pa je izbira tudi bolj IN TVEGANA Možnost izbire je zato včasih breme .

Morda pa je možnost izbiranja le navidezna ?

FROMM; Imeti ali biti!