29 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja

Download Report

Transcript 29 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja

USPEHI SLOVENSKEGA NARODA NA PRELOMU
19. STOLETJA UČB. Str. 109 -111
Kaj je uspeh?
Kdo je uspešen?
Poznaš koga, ki je uspešen?
Izboljšal se je položaj slovenskega naroda
S širjenjem parlamentarne demokracije v Avstriji so Slovenci
v slovenskih deželah dosegali vedno več uspehov:
• slovenščina se je širila v šole ter urade,
• vse več je bilo slovenskih uradnikov,
• uveljavili so se slovenski poslanci in stranke,
• okrepil se je slovenski kapital, s katerim so Slovenci
postajali lastniki pomembnih gospodarskih obratov.
Na Koroškem je v uradih in
šolah prevladovala nemščina.
nemški nacionalizem
Na Kranjskem so imeli
Slovenci večino v deželnem zboru.
Na zahodu se je povečeval
pritisk Italijanov.
Mesta so bila trdno
v rokah Nemcev
germanizacija
Na Štajerskem
so bili Slovenci večinsko
prebivalstvo na podeželju.
Močan je bil tudi pritisk Madžarov.
Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem
Leta 1869 uvedena osemletna osnovna šolo:
Obiskovati so jo morali dečki in deklice med 6. in 14. letom.
naraslo število šol
šole s slovenskim
učnim jezikom
dekliške meščanske šole
manjša nepismenost
dvojezične šole
Izobražene ženske
so se uveljavile kot učiteljice,
pisateljice, pesnice, slikarke …
ženska društva
Brez šol in učinkovitega izobraževalnega sistema si ni
mogoče zamisliti uspehov slovenskega naroda v 19. stoletju, saj:
• so mnogi Slovenci dobili možnosti za boljši poklic (na primer biti
zdravnik, odvetnik, učitelj …) in s tem možnost napredovanja na
socialni (premoženjski) lestvici v družbi,
• so bili izobraženi Slovenci jedro nastajajočega zavednega
slovenskega meščanstva,
• je bil dvig izobraženosti med Slovenci povezan s kulturnim in z
znanstvenim napredkom na Slovenskem.
Uspehi slovenske znanosti na prelomu stoletja
Na prelomu stoletja je slovenski narod postal razvit narod, ki je sledil evropskim
tokovom; z izoblikovanim knjižnim jezikom, kulturno tradicijo in umetnostjo,
Slovenski izumitelji in znanstveniki,
delujoči na avstrijskih univerzah in drugih
ustanovah, so zelo prispevali k evropskemu
tehnološkemu in znanstvenemu razvoju.
Prototip letala Eda 1 - 12-metrski dvokrilec s širino kril osem metrov,
s katerim je Edvard Rusjan leta 1909 prvič poletel blizu Gorice.
Fizik Jožef Stefan je bil profesor fizike na dunajski
univerzi, direktor fizikalnega inštituta. Med študijem je
pisal tudi pesmi in članke o slovstvu. Raziskoval je
termodinamiko, elektrodinamiko, optiko, je utemeljitelj
zakona o toplotnem sevanju (Stefanov zakon).
Zdravnik in kemik Fritz Pregl je edini s slovenskega
ozemlja, ki je dobil Nobelovo nagrado (1923, za
izboljšanje postopka kvantitativne mikroanalize).
Kot raziskovalec na nemških in avstrijskih univerzah
(Gradec) se je ukvarjal z organsko kemijo.
Baron Anton Codelli je v Ljubljano leta 1898 pripeljal
prvi avtomobil. Kot izumitelj je iznašel vžigalni sistem
za eksplozije motorjev, si zamislil velik zrakoplov,
izumil hladilnik in se ukvarjal z radiotehniko ter s
televizijo.
Janez Puh (Puch), se je uveljavil kot
izumitelj; izum za eksplozijski vžig, sistema
za oljenje motorja…. V Gradcu je odprl
priznano tovarno motornih koles.
Letalec in inženir Edvard Rusjan velja za pionirja letalstva
na Slovenskem. Izdelal je več letal. Leta 1908 je izdelal svoje
prvo motorno letalo EDA I, pozneje je opravil več poletov z
motornim dvokrilcem. Na letalski turneji po Balkanu se je v
Beogradu smrtno ponesrečil.
Trije znani Slovenci:Janez, Edvard in Ivan, so znani na področju
bioakustike, fotografije in letalstva (ni nujno, da v tem vrstnem redu).
Kdo je kdo?
Vemo:
Regen se ni zanimal za letala. Janez je fotograf. Janez se ne piše
Rusjan. Puhar je rad fotografiral. Edvarda ni zanimal živalski svet.
Najprej računaj.
Črke, ki so napisane
v okvirčku s pravilno
rešitvijo, nam dajo
besedo, ki nekaj
pomeni.
2 . (28 - 7) + 4 . 2 =
97-35 : 7 =
60
50
40
A
I
O
100
58
92
L
U
Z
52
82
50
R
P
S
7
12
31
M
V
A
(36 - 7) . 2 =
Eden od naštetih znanstvenikov je verjetno umrl
nasilne smrti, eden pa v nesreči. Razišči še ti.
A Jurij Vega
B Josef Stefan
C Fritz Pregl
D Edvard Rusijan
Izračunaj račune. Polja, v katerih so
vpisani pravilni rezultati, pobarvaj.
Dobiš priimek Slovenca, ki je bil začetnik
fotografiranja na steklo.
94
51
257
416 + ___ = 510
P
I
U
___+ 105 = 152
105
31
100
E
H
Z
11
210
42
42 . 2 - 2 . 21 =
R
K
A
3+4.2=
7.3+2.5=
(7 . 6): (73 - 67) =
Pri katerem šolskem predmetu ti pomagajo Vegove
logaritemske tablice? Obkroži pravilni odgovor!
a) pri slovenščini
b) pri matematiki
c) pri kemiji
č) pri zgodovini
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA
ANANAS JAN KRSTA
ROUEN SKRLA SRK
ŠV ŠALA VNOS KOR
Gornje besede vpiši v lik tako,
da se bodo med seboj ujemale.
V dveh vrsticah dobiš priimek
znanega Slovenca in predmet
s katerim se je ukvarjal