Transcript 2 BIM
Gradbena informatika
Vloga informacijskega modela objekta
(BIM) v gradbenem projektu
Danijel Rebolj, 2010
Problem interoperabilnosti
Rešitev: povezava programov s
podatkovnimi vmesniki
Problem standardiziran
podatkovnih vmesnikov:
Rešitev:
model kot
NV = NP
* (NP-1)vir podatkov
skupni
integriran
Koncept BIM
Koncept BIM
Koncept BIM
Vsi programi uporabljajo isto semantiko
in sintakso za strukturiran opis podatkov
standardi za izmenjavo podatkov so
ključni za interoperabilnost programov
Skupni sistem za upravljanje podatkovne
baze zagotavlja integriteto podatkov
procesni model je bistven za
zagotavljanje nadzora toka podatkov
Koncept BIM
BIM je digitalna predstavitev fizičnih in
funkcionalnih karakteristik objekta
BIM je zasnovan na odprtih standardih
za interoperabilnost
Interoperabilnost je dinamična
izmenjava informacij med različnimi
aplikacijami in platformami
Koncept BIM: ohranitev inf.
BIM v gradbenem projektu
Enoten, integriran in konsistenten vir
informacij za različne aplikacije
Spremlja celoten življenjski cikel, od
zasnove do porušitve
Ohranja verzije in zgodovino sprememb
Dostopen preko standardnih
programskih vmesnikov
BIM v gradbenem projektu
Razvoj BIM tehnologij
Grafične podatkovne strukture v
tekstovnih ali binarnih datotekah:
CGM (2D Computer Graphics Metafile,
1977)
DWG, DXF (Autodesk 1982)
PLN (ArchiCAD)
za uporabo so potrebni posebni
programski vmesniki
Razvoj BIM tehnologij
Standardi za opise geometrijskih
modelov
Praviloma tekstovne opisne datoteke
IGES (Initial Graphics Exchange
Specification, 1980); nevtralni DXF
VRML (Virtual Reality Markup Language)
geometrija + animacija, zvoki, osvetlitev...
.wrl (world), .wrz, .vrml; (ISO, 1994)
Razvoj BIM tehnologij: VRML
#VRML V2.0 utf8
# Rdeč stožec
Shape {
appearance Appearance {
material Material {
diffuseColor 1 0 0
}
}
geometry Cone {
bottomRadius 0.75
height 1.6
}
}
Razvoj BIM tehnologij
Standardi in tehnologije za modeliranje
na osnovi semantičnih strukturnih shem
– metamodelov:
X3D (naslednik VRML)
IFC
aecXML
Razvoj BIM tehnologij
Primer XML sheme (.xsd):
<xsd:element name=“Tocka"
minOccurs="0"
maxOccurs="unbounded">
<xsd:complexType>
<xsd:sequence>
<xsd:element name="X" type="xsd:double"/>
<xsd:element name="Y" type="xsd:double"/>
<xsd:element name=“Z" type="xsd:double"/>
</xsd:sequence>
</xsd:complexType>
</xsd:element>
Razvoj BIM tehnologij
Primer XML datoteke (.xml):
<Tocka>
<X>0.0</X>
<Y>1.5</Y>
<Z>3.2</Z>
</Tocka>
<Tocka>
<X>2.0</X>
<Y>1.5</Y>
<Z>3.2</Z>
</Tocka>
BIM standardi in tehnologije
Izdelava shem
STEP /
EXPRESS
(ISO 10303)
XML
(ISO 8879)
BIM standardi in tehnologije
Idelava modelov z uporabo shem:
IFC
gradbeni objekti
CIS2
jeklene gradnje
LandXML
infrastruktura
BIM standardi in tehnologije
IFC (Industry Foundation Classes)
V okviru IAI (Industry Alliance for
Interoperability, 1995-)
najpomembnejši standard za opisovanje
informacijskih modelov zgradb
obstajata dve shemi:
v obliki STEP/EXPRESS (IFC2x3, 2006)
kot XML shema (ifcXML2x3, 2007)
BIM standardi in tehnologije
Objektni model za izmenjavo
geometrijskih, konstrukcijskih in
organizacijskih podatkov zgradb
Osnovni razredi objektov so elementi
zgradbe (stene, stebri, odprtine...) in
procesov
IFC shema je na voljo kot ISO PAS
(Publicly Available Specification) 16739 do
leta 2011
IFC razvoj
IFC 2x3
BIM primer: model (ArchiCAD)
BIM primer: IFC export
BIM primer: .ifc (EXPRESS)
primer opisa OKNA (STEP ISO-10303-21)
#1903= IFCWINDOW('27N4KUXs18F9VkQErXob22',#13,'Okno 001',$,$,#441,#1898,$,1200.,900.);
#1922= IFCRELFILLSELEMENT('2JS1X$vl91aPLNobvI8Btf',#13,$,$,#408,#1903);
#1923=
IFCWINDOWLININGPROPERTIES('2ZVDY$lgT5shxtV4YQVe0Z',#13,$,$,50.,50.,$,$,$
,$,$,$,$);
#1927=
IFCWINDOWPANELPROPERTIES('21BKgrJPfFrxt1vbYiIKlo',#13,$,$,.NOTDEFINED.,.
MIDDLE.,50.,50.,$);
#1931= IFCWINDOWSTYLE('1J5hj89tPF2A2n95IrboF5',#13,'W Bottom Hung
10',$,$,(#1923,#1927),$,$,.NOTDEFINED.,.SINGLE_PANEL.,.F.,.F.);
#1938= IFCRELDEFINESBYTYPE('0$zK9_wRfBxPs1pfvXXygA',#13,'W Bottom Hung
10',$,(#1903),#1931);
#1940=
IFCPRESENTATIONLAYERASSIGNMENT('Zid_Zunaj',$,(#1892,#311,#344),$);
BIM primer: .ifcxml (XML)
primer opisa OKNA (ifcXML, ISO-10303-28)
<IfcWindow id="i3458">
<GlobalId>27N4KUXs18F9VkQErXob22</GlobalId>
<OwnerHistory>
<IfcOwnerHistory xsi:nil="true" ref="i1568"/>
</OwnerHistory>
<Name>Okno - 001</Name>
<ObjectPlacement>
<IfcLocalPlacement xsi:nil="true" ref="i1996"/>
</ObjectPlacement>
<Representation>
<IfcProductDefinitionShape xsi:nil="true" ref="i3453"/>
</Representation>
<OverallHeight>1200.</OverallHeight>
<OverallWidth>900.</OverallWidth>
</IfcWindow>
BIM primer: .ifc Revit
BIM primer: .ifc SketchUp
BIM primer: .ifc SketchUp
BIM primer: .ifc SketchUp
BIM primer: .ifc Ecotect
BIM primer: .ifc Ecotect
BIM primer: .ifc axisvm
BIM primer: .ifc Tekla
BIM primer: .ifc DDS viewer
BIM trendi
Uporaba tudi v kasnejših fazah:
avtomatizirana izdelava montažnih
elementov (CIP)
spremljanje in nadzor gradnje
avtomatizirana gradnja
vzdrževanje objektov (FM – facility
management)
BIM trendi: sodelovanje
BIM trendi: sodelovanje
BIM trendi: primer Singapur
BIM trendi: primer Danska
BIM: vplivi
BIM razvoj: projekt InPro
Prispevki KGPI na področju BIM
1988
1993
1998
2000
2001
2005
–
–
–
–
–
–
Podatkovna baza objekta
Model cestnega telesa MCT
Produktni model ceste PMC
Virtualni produktni model
LandXML / 3D objekti
Avtomatsko spremljanje gradnje
2005 – 4D.ACT
2007 – 4D.AMT
Podatkovna baza objekta
eden prvih integriranih
modelov objekta (1988)
podatki iz skupne baze
dostopni preko DML
aplikacije:
grafični modelirnik
ELAST (stat. in din. an.)
TAO (toplotna analiza)
Model cestnega telesa MCT
Vzdolžni potek elementov
MCT
integrirani vir
podatkov
3D os
Obod ceste
Produktni model ceste PMC
Produktni model ceste PMC
Produktni model ceste PMC
LandXML / 3D objekti
Virtualni produktni model
Avtomatsko spremljanje gradnje
4D model
povezuje 3D model
s terminskim planom aktivnosti gradnje
za povezovanje obstajajo različna
orodja
Common Point Platform 2008
Constructor 2008 (Vico software)
4D.ACT / Trimo 4D (CGI FG)
Project Constructor (Synchro & Google)
4D model
4D.ACT
4D.ART
Avtomatsko spremljanje gradnje
Vprašanja za diskusijo
Kje so ozka grla v pretoku informacij o
zgradbi?
Zakaj se BIM tehnologija tako dolgo in
počasi uveljavlja v praksi?