Transcript človeško telo 97

ČLOVEŠKO TELO
Stane Arh
maj 2012
»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve:
Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«
Vidni spekter
•
Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Electromagnetic_spectrum
• EM valovanje se prenaša tudi v
vakuumu.
• Čutila za svetlobo so se začela
razvijati pred 600 milijoni let (kambrij)
Oko
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Oko, http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvokrilci
• Človeško oko
• Oko kragulja in kače
• Sestavljeno oko muhe in
kačjega pastirja
Zgradba očesa
(- slepa pega, - rdeče oči)
Gledanje na daleč in na blizu
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Oko
• Gledanje na daleč in na
blizu. Očesna leča
spremeni gorišče.
• Kratkovidnost
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Oko
• Daljnovidnost očesa.
• http://www.pupileyes.co
m/index.php?content=hy
peropia&lang=english
• Dioptrija : 1/f (v metrih)
Fotoreceptorji
Vir:http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/V/Vision.html#The_Human_Eye
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vid
• Čepki (7 milijonov) in
paličice (100 milijonov) v
mrežnici.
• Čepki se med seboj
razlikujejo po različnih
absorberjih za tri osnovne
barve: rdečo, zeleno in
modro.
• Lateralna inhibicija
• Barvna slepota –
pogosteje ženske
(kromosom x)
Sposobnosti našega vida
• Prostorsko gledanje
• Akomodacija na temo
(2 min + 30 min)
• Sledenje predmetu
(100o/s).
• Premikanje očesa pri
gledanju v eno točko
(0,2 stopinje).
• Sferična aberacija –
zoženje zenice
Napake očesa
• Očesna roženica nima
oblike krogelne kapice
Starostne težave vida:
• Slabovidnost zaradi
slabe akomodacije leče
in slabšega odpiranja
zenice.
• Katarakta
• Glavkom
Kako vidijo čebele?
Vir: http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-473897/A-bees-eye-view-How-insects-flowers-differently-us.html
Čebele vidijo tudi UV
svetlobo, zato so zanje
rože drugače obarvane.
Sestavljeno oko
Vir: http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/C/CompoundEye.html
http://funny.funnyoldplanet.com/strange/amazing-eye-closeups-macros/
• Širši zorni kot
• Zazna predvsem
premikanje
• Zaznava polarizacijo
svetlobe
• Slabša slika od človeka –
manj receptorjev (2000)
• Slabša ločljivost (60 krat
glede na človeka)
Glasilke in zvok
• http://www.mojvideo.com/ • Zvok so valovi nihanja pritiska, v
video-nas-glas-inkaterih je zrak stisnjen in nato
glasilke/7dd10aba5cb9246ff
raztegnjen. Širi se lahko le po
13e
snovi.
• Frekvenca (20 – 20 000 Hz),
infrazvok (potresi, neurje) in
ultrazvok (diagnostika, 10 MHz).
• Glasnost (amplituda tlaka)
0 dB (20 μPa v zraku, 1 μPa v vodi)slišimo
120 dB (20 000 000 μPa v zraku) bolečina
Zgradba ušesa
Vir: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/uho2.gif&imgrefurl=http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/buho.html&h=265&w=399&sz=24&tbnid=G-R4omqPt3_tM:&tbnh=80&tbnw=120&prev=/search%3Fq%3Duho%26tbm%3Disch%26tbo%3Du&zoom=1&q=uho&docid=KFgeTgQrGp4poM&sa=X&ei=
2-0kT93DNoudOsmV_cwI&ved=0CE0Q9QEwAw&dur=8486
Vprašanja
• Na Luni je absolutna
tišina. Zakaj?
• Ali lahko slišimo zvoke, ki
se prenašajo preko
lobanjskih kosti?
• Ali čutilo za tip lahko
zaznava zvočno vlovanje?
• Kako izenačujemo pritisk
v ušesu pri potapljanju?
• Kaj je ton, zven in šum?
• Kaj je ton, zven in šum?
Vprašanja
1. Na Luni je absolutna
tišina. Zakaj?
2. Ali lahko slišimo zvoke,
ki se prenašajo preko
lobanjskih kosti?
3. Ali čutilo za tip lahko
zaznava zvočno
valovanje?
4. Kako izenačujemo pritisk
v ušesu pri potapljanju?
5. Kaj je ton, zven in šum?
1. Ni zraka. Zvok se lahko
širi le po kameninah.
2. Da. Posledica je, da sebe
slišimo drugače kot
drugi.
3. Da. Nizke frekvence
(basi na koncertu)
4. Zamašimo nos s prsti in
pihnemo vanj.
5. Ton – ena frekvenca,
zven - harmonični toni,
šum – različne frekvence
Okvare sluha
• Zaprta Eustahijeva cev
(prehlad
• Počen bobnič (eksplozija,
potapljanje, zaušnica, ...)
• Starost
– poapnenje stika med
stremencem in membrano
okenca notranjega ušesa
- Maslo v sluhovodu
- Slaba koncentracija
Kosti in mišice
Vir: http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/bio_poglavje9.html
• Kosti so opora telesu.
• Skeletno mišičevje
sestavlja okoli 650
• Stikajo se v sklepih.
mišic.
• Sklepe povezujejo
prožni ligamenti
(podobni poliamidu)
• Kite ali tetive vežejo
mišice na kosti, običajno
ob sklepih.
• Mišice se le krčijo, zato
so v parih.
Gibanje
Vir:http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/bio_poglavje9.html
Gibanje temelji na vzvodu
(dvokraki in enokraki).
Sile mišic so običajno
velike zaradi majhne
ročice navora.
Poškodbe kosti, sklepov in mišic
Nastanejo zaradi trenutne
preobremenitve ali zaradi trenja
skozi daljše obdobje.
Mejne obremenitve kosti:
• Tlačna – 170 MPa
• Natezna – 110 MPa
• Strižna – 52 MPa
Pri delu in nošenju pazimo, da je
ročica čim manjša (dvigovanje
bremen, trgovina, kuhanje,
vrtnarjenje, ...)
•
•
•
•
•
•
•
•
Zlomi
Zvini
Izpahi
Obraba
ligamentov
Natrgane ali
pretrgane kite
„Muskelfiber“
Nateg mišice
Raztrgnina mišice
Hrbtenica
• Zdrave medvretenčne ploščice blažijo sunke pri hoji, teku, skokih,
sedenju, upogibanju, dvigovanju bremen. Vsebujejo veliko tekočine.
• Dlje časa obremenjena ploščica izgubi vodo in postane trda, se
sesede. Iz nje lahko izteče tekočina. Manjša razdalja med vretenci
povzroča obrabo kosti in pritisk na hrbtenjačo. Težo naj prevzemajo
hrbtne mišice. Pomembna je pravilna drža in prava telesna teža.
• Zdrs ploščice. Pritisne lahko na živčno korenino ali na hrbtenjačo.
• Tri stopnje vretenčnih ploščic: Prva je zdrava s tekočino v sredini (levo).
Druga je izbočena oziroma nabrekla, v kateri je tekočina začela prodirati
skozi vlaknasto tkivo (v sredini). Tretja je popolnoma povešena oziroma
poškodovana, pri kateri je tekočina iztekla iz vseh plasti in pronica v bližnje
tkivo (desno).
Poškodbe hrbtenice
• Spodnja vretenca
hrbtenice so močno
obremenjena na pritisk
in strig. Poškodbe so
pogostejše ob slabi drži.
• Bremena dvigamo z
zravnano hrbtenico in
pokončno glavo. Breme
naj bo čim bližje ob
križu. Dvigujemo se z
nogami.
• Poškodba vezi, vretenc
in medvretenčne
ploščice (padci, nesreče
z avtom, hitri sunki,
dvigovanje ...) Ločimo:
izvin, izpah in zlom.
Pogosto se poškoduje
še hrbtenjača.
Hoja
• Omogoča jo lepenje med podplati in talmi.
• Izgubo energije zmanjšamo z upogibanjem kolena
in gležnjev, da so odmiki v navpični legi čim manjši.
• V sklepnih ligamentih in kitah se začasno shrani
prožnostna energija, ki jo koristimo pri odrivu.
• Tlaki v kolenih so zelo veliki. Pogosta je obraba
sklepnega hrustanca (meniskus).
Pljuča
Vir: http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1385
• Dihamo samodejno
(prsno in trebušno)
• Pljuča nimajo mišic.
• Izmenjava O2 in CO2
Krvožilni sistem
Vir: http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1385
• V srcu: φ = 5 l/min in
v = 9 m/s v aorti
v = 0,001 m/s v kapilari.
• Srce potiska kri po žilah
(sistolični in diastolični
tlak).
• Žile imajo elastične
mišične stene (rdečica na
obrazu, modre ustnice).
• Mali krvni obtok (pljuča)
• Veliki krvni obtok
Delovanje srca
Vir:http://regi.si/srce/src_napake.php
http://www.biologycorner.com/worksheets/dragonfly/30-3_amphibians.html
• http://www.holomatix.com/ass
ets/heart/index.html
Srce žabe
Človeško srce
Zamašitev žil in kap
Vir: http://www.biobalans.com/index.php?page=sta-je-ateroskleroza-2&hl=rs_RS
http://www.stetoskop.info/Aneurizme-ogranicena-prosirenja-krvnih-sudova-585-c29-sickness.htm
Ateroskleroza – nabiranje
maščob v steni arterij.
Zmanjšan pretok in večji
tlak.
• Stenoza (zoženje)
• Tromboza (začepitev)
• Aneurizma (pretrg)
• Embolija (čep v pljučih)
Energija telesa
• Vir je hrana – celično
dihanje.
• Največ za vzdrževanje temp.
(T = 37o) . Podhladitev.
• Izkoristek za delo le okoli
10%, ostalo odda kot
toploto.
Izgube:
- Z dihanjem
- S potenjem
- Z urinom
- S sevanjem, konvekcijo in
prevajanjem
• V poplnem mirovanju
odda:
Ženska – 42 W/m2
Moški – 46 W/m2
Moč telesa
Sproščena moč (šport)
- Spanje – 80 W
- Pohodništvo – 230 W
- Plavanje- 1,6 km/h – 450 W
- Kolesarjenje- 16 km/h – 450 W
- Kolesarjenje- 44 km/h – 1500 W
- Žaganje drv – 600 W
• Sproščeno moč merimo
preko porabe kisika:
1 dm3 porabljenega kisika
ustreza 20 kJ.
Mehanski izkoristek
športnikov je okoli 20 %,
netreniranih pod 10 %.
Mehanska moč človeka
Človek lahko razvije zelo veliko mehansko moč,
na primer 1500 W, a le zelo kratek čas 6 s
• moč 750 W zmore 1 minuto
• moč 240 W zmore 35 minut
• moč 150 W zmore 5 ur.
HVALA ZA
POZORNOST
POSKUSI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Z elastiko proizvajamo zvok s pihanjem. Višino tona spreminjamo z raztegom.
Z roko oblikujemo resonančni prostor, da ojačamo zvok (usta, sluhovod, polž v ušesu).
Model pljuč z plastično steklenico in balonom
Merjenje tlaka v višini srca, na nogi, iztegnjeno roko nad glavo. Merjenje višjega in nižjega tlaka v
žili. Tlak po aktivnosti je večji – večja potreba po kisiku zato večji pretok.
Projeciranje slike z lečo na steno. Namesto leče uporabiš očala in poveš osnove za dioptrijo.
Širjenje impulza po živcih: reakcijski čas (1,2 + 0,8 sekunde) – šoferji – Poskus z ravnilom, ki pada.
Prst pomakaš v tri različno tople vode
Naredi model srca (črpalka)
Kako visoko potegne vodo pri vdihu
Slepa pega – nariši krog (na desni) in kvadrat (na levi), ki sta drug od drugega okoli 10 cm narazen
(pobarvaj ju z enako barvo). Pokrij desno oko in in glej desni krog, ter približuj papir k očesu. V
določenem trenutku kvadrat izgine, ker slika pade na slepo pego. Če pokriješ levo oko, moraš
gledati v levi kvadrat in premikati papir. Izgine krog.
Merjenje moči s hojo po stopnicah.
Merjenje energijske vrednosti hrane s sežiganjem
išči
• Receptorji za tip, za
toploto