Transcript DAN ŽIL
DAN ŽIL PERIFERNA ARTERIJSKA BOLEZEN 20.marec 2014 Spoštovani. Združenje za žilne bolezni Slovenije letos prvič organizira akcijo Dan žil, ki se bo odvijala 20.marca 2014 po celi Sloveniji. Z akcijo želimo pridobiti sodelovanje ljudi, jih naučiti, kako si lahko sami diagnosticirajo bolezen, da bi nadalje skupaj s svojim zdravnikom preprečili nepotrebne zaplete te zahrbtne bolezni. Organizatorji akcije Dan žil na Koroškem vas prisrčno vabimo, da se akcije aktivno udeležite. Andreja Cokan Vujkovac, dr.med. Akcija Dan žil poteka v: Slovenj Gradcu v Mercator centru med 10:00-17:00 uro Z vami bo zdravnica: Andreja Cokan Vujkovac, dr.med. Akcija Dan žil poteka v: Slovenj Gradcu v avli bolnišnice med 8:00-14:00 uro Z vami bo zdravnik: Stanislav Serušnik, dr.med. Akcija Dan žil poteka na: Ravnah na Koroškem v Zdravstvenem domu med 10:00-16:00 uro Z vami bo zdravnica: Zdenka Koželj Rekanovič, dr.med. Akcija Dan žil poteka v: Radljah ob Dravi v Mercator centru med 9:00-13:00 uro Z vami bo zdravnica: Irena Bricman Umek, dr.med. Akcija Dan žil poteka v: Velenju v Veleja parku med 10:00-17:00 uro Z vami bo zdravnik: Pawel Leskiewicz, dr.med. Akcija Dan žil poteka v: Mežici v Zdravstvenem domu med 9:00-13:00 uro Z vami bo zdravnica: Maja Pušnik Vrčkovnik, dr.med. Kaj je namen akcije Dan žil? Osvestiti ljudi kateri dejavniki tveganja jih ogrožajo. Naučiti ljudi tipanja pulzov. V grobem ločimo naše žile v telesu na vene in arterije. V venah se pretaka s kisikom osiromašena kri. Bolezni ven so krčne žile, venska tromboza in druge. Arterije pa prenašajo po telesu s kisikom obogateno kri. Arterij ne vidimo na površini telesa kot vene, ampak jih lahko zatipamo. V naši akciji bomo opozarjali na bolezen arterij, na poapnenje žil ali aterosklerozo. Kaj je značilno za periferno arterijsko bolezen? B= bolečina v mečih pri hoji O= odsotnost pulzov M= mrzle neprekrvljene noge Kako nastane poapnenje žil? Kateri dejavniki povzročajo poapnenje žil? Katera dejavnika najbolj pogosto povzročata PAD? Kajenje Sladkorna bolezen Koliko ljudi zboli letno za periferno arterijsko bolezen v Sloveniji? 2.000-3.000 ljudi Katerih zapletov se bojimo pri periferni arterijski bolezni? Žilnih amputacij Srčnih infarktov Možganskih kapi Koliko žilnih amputacij opravijo letno v Slovenij? 200 žilnih amputacij Koliko je smrti zaradi zapletov periferne arterijske bolezni v Sloveniji na leto? 3.000 smrti/leto Lahko preprečimo zaplete periferne arterijske bolezni? DA Kako si lahko sami pomagamo? Namen akcije je naučiti čim več ljudi tipati pulze, ki so ne tipljivi ali odsotni pri periferni bolezni arterij. Vsaj 2x letno naj si jih zatipajo vsi, ki so starejši od 50 let in tudi mlajši z dejavniki tveganja za aterosklerozo! Pa se naučimo skupaj… ZATIPAJMO PULZ ! “Preverite PULZE na stopalih!” Vsak peti prebivalec starejši od 60 let ima periferno arterijsko bolezen (PAB). PAB pomeni, da so arterije na nogah zožene ali zamašene. To lahko povzroča bolečine pri hoji in vodi v gangreno in amputacijo uda. Na bolezen lahko posumimo že s tipanjem stopalnih pulzov. Kako to storimo ? ZATIPAJMO PULZ ! 20. marec 2014 – DAN ŽIL Tipanje pulza na arterijah Potipajmo najprej pulz arterije v zapestju. Tako se bomo naučili, kako čutimo pulz utripajoče arterije. Nato bomo pulz poiskali še na stopalnih arterijah. Pozor ! Pri otipavanju pulzov uporabljajte tri prste desnice (oz. levice, v kolikor ste levičar). Na sliki je med puščicama označeno mesto, kjer tipamo pulz na radialni arteriji. ZATIPAJMO PULZ ! 20. marec 2014 – DAN ŽIL Če postavite svoje tri prste na obarvano področje, bi morali začutiti pulz radialne arterije. Zdaj lahko poizkusimo še s tipanjem pulzov na stopalu ! Prvo poiščemo pulz arterije na hrbtišču stopala. Kako ga najdemo? Izberemo točko med palcem in drugim prstom. ZATIPAJMO PULZ ! 20. marec 2014 – DAN ŽIL Nato si zamislimo črto, ki povezuje točko med prstoma in sredino gležnja. Stopalno arterijo praviloma zatipamo na sredi med tema točkama. Če pulza arterije ne zatipate, poskusite prste premakniti nekoliko naprej ali nazaj dokler ne zatipate pulza. Tako tipamo pulz na STOPALNI ARTERIJI. Pulze vedno tipamo na obeh stopalih. Jakost pulza mora biti na obeh stopalih podobna. ZATIPAJMO PULZ ! 20. marec 2014 – DAN ŽIL Poskusimo zatipati še pulz na GLEŽENJSKI ARTERIJI. Kako ga najdemo ? Pulz poiščemo na notranji strani gležnja. Zamislimo si črto med peto in hrbtiščem stopala. Na tej črti poiščemo najbolj izbočen del gleženjske kosti. ZATIPAJMO PULZ ! 20. marec 2014 – DAN ŽIL Od najbolj izbočenega dela gleženjske kosti se pomaknemo 1cm proti peti in poskusimo zatipati pulz (zelena črta na sliki). Na tem mestu zatipamo pulz gleženjske arterije. ODLIČNO!!! Sedaj ste se naučili tipati pulz na stopalnih arterijah. Preverite pulz enkrat do dvakrat letno. Pri zdravem človeku praviloma zatipamo oba pulza. Jakost pulza mora biti na obeh nogah podobna. V kolikor katerega od pulzov ne zatipate opozorite na to svojega zdravnika pri naslednjem pregledu ! Pri oceni stanja arterijskega pretoka je poleg stopalnih pulzov potrebno izpolniti tudi vprašalnik o PAB. Pulze se lahko nauči tipati vsakdo. Njihova odsotnost lahko pomeni, da ima preiskovanec periferno arterijsko bolezen. To predvsem velja za preiskovance starejše od 40 let. ZATIPAJMO PULZ – PREPREČIMO AMPUTACIJE ! Meritev pritiskov na nogah je zelo pomembna, poceni, ne invazivna metoda za ugotavljanje periferne bolezni arterij. Če imate slabo ali ne tipljive pulze na nogah, prosite zdravnika, da vam izmeri pritiske na nogah. Kako izgleda ta preiskava? Vprašajte vse, kar vas zanima o periferni arterijski bolezni. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja! Organizatorji akcije