Transcript d07392fe9552b46bbca40ed0a527f1f6

JUDOVSTVO
Uršula Razpet
Manca Završnik
Kaj je judovstvo?
• Judovstvo ali judaizem je vera in kultura Judov.
• Judovstvo je najstarejša enoboštvena religija. Iz njega izvirata
tako islam kot krščanstvo. Bistvo te vere je prepričanje, da
ostaja samo en bog, ki je vladar in stvarnik vsega.
• Velikokrat se zmotno razlaga, da se judovski bog imenuje
Jahve, čeprav se v judaizmu božjega imena nikoli ne
izgovarja, saj je neznano.
ZGODOVINA JUDOVSTVA
1.
Judovstvo je religija judovskega ljudstva. Hkrati pa je to tudi
njegova zgodovina, kultura, način življenja. To je prva
religija, ki je priznala edinega boga. Temelji na besedilih
hebrejskega Svetega pisma.
Nastala je pred več kot 4000 leti na Srednjem Vzhodu. V
tistem času so ljudje častili mnogo bogov. Le Abraham je
verjel, da obstaja en bog. Govoril je z bogom in sklenil
zavezo z njim. On in njegova družina so se zaobljubili, da
bodo častili le enega boga, v zameno pa jim je bog
obljubil, da bodo postali izbrano ljudstvo. Bog je vodil
Abrahamove potomce v novo deželo, imenovano
Kanaan, kjer so se razrasli v velik narod – judovsko ljudstvo.
2. Druga pomembna osebnost v zgodovini judovskega ljudstva
je Mojzes. Abrahamove potomce je rešil iz egiptovske
sužnosti. V spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti Judje
praznujejo pasho.
Mojzes je na gori Sinaj od boga sprejel deset zapovedih
vklesanih na dve kamniti plošči.
Mojzesov naslednik je bil Jozue.
Zapovedi Tore
Judovska molitev v
Sinagogi ob prazniku jon
kipur
Deset božjih zapovedi
Veruj v enega Boga.
Ne delaj si podob (za čaščenje).
Ne skruni božjega imena.
Praznuj Gospodov dan (soboto).
Spoštuj očeta in mater.
Ne ubijaj.
Ne želi žene svojega bližnjega.
Ne kradi.
Ne pričaj po krivem.
Ne želi ničesar, kar je last tvojega
bližnjega.
Pravoverni in
napredni judje
• Verni judje so pravoverni ali nepravoverni. Pravoverni Judje
sprejemajo Toro in njene zakone kot božjo besedo dano
Mojzesu, ki jo izpolnjujejo. Neortodoksni menijo, da so pri
sestavljanju zakonov sodelovali ljudje, ki so poskušali judovstvo
prilagoditi sodobnemu življenju. Nepravoverne Jude
poznamo tudi kot napredne Jude in glede na deželo, v kateri
živijo, kot konservativce, liberalce, obnovitelje, reformiste.
• Neznane besede:
• Tora - z besedo se dandanes označuje celoten judovski nauk
• Neortodoksi – drugo ime za nepravoverne Jude
JEZIK JUDOV
Čeprav so se Judje vedno učili brati staro
hebrejščino, da bi lahko v sinagogi brali Toro in
molitve, je ta kot živ jezik izumrla v začetku 20.
stoletja. Takrat se je judovski naseljenec v Palestini
Ben Yehuda odločil, da jo bo oživil. Ker je s svojo
družino in drugimi prebivalci govoril sam hebrejsko,
se je začela razvijati v moderno hebrejščino. Ta se
nekoliko razlikuje od stare različice jezika, in je zdaj
uradni jezik v Izraelu. Drugi jezik, imenovan jidiš, je
mešanica stare hebrejščine in srednjeveške
nemščine. Nekatere pravoverne skupine ga
govorijoše danes.
ŠABAT
• Šabat je judovski praznik, ki se začne ob sončnem zahodu v
petek in traja do začetka noči v soboto. Je dan premišljevanja
in počitka. Je dan počitka in premišljevanja. Na ta dan se ne
dela, saj judovska pripoved o stvarjenju pravi, da je Bog
ustvaril svet v šestih dneh, sedmi dan pa je počival. Sobotni
obed je pripravljen že pred petkovim večerom. Obed je
družinsko praznovanje s posebnimi pesmimi, zahvalnimi
molitvami in branjem. V soboto gredo ljudje v sinagogo, dan
pa zaključijo z obredom doma.
SIMBOLI
• Davidova zvezda - relativno nov simbol judov iz 17. stoletja, za
katerega je bolj verjetno, da so ga kot » judovski simbol «
uvedli nejudi zato, da bi označevali jude.
Menora – najstarejši simbol judov. Na podlagi
podob Salomonovega templja, v katerem naj
bi bil tak svečnik.
Sedemrogeljni svečnik
PRAZNOVANJA
• Roš hašana je praznovanje judovskega novega leta, ki je
septembra ali oktobra. Deset dni po judovskem novem letu
sledi jom kipur - spravni dan. To je najsvetejši dan judovskega
leta; preživijo ga v molitvi, postu in prošnjah Bogu, da bi jim
odpustil grehe. Pesah ali pasha se slavi marca ali aprila v
spomin na noč, ko so bili izraelski otroci rešeni, preden so
pobegnili iz egiptovskega suženjstva. Najbolj pomemben
obred je seder; to je obed, pri katerem imata določena hrana
in pijača poseben pomen. Iz knjige, imenovane Hagada,
berejo pripoved o izhodu iz Egipta, potem ko najmlajši otrok
obredno vpraša: "Zakaj je ta noč drugačna od drugih noči?"
Za praznik hanuka, praznik luči, ki je novembra ali decembra,
uporabljajo svečnik z devetimi kraki.
ŠTEVILO JUDOV NA SVETU
• Koliko pa je sploh danes Judov in kje prebivajo?
Računajo, da jih je nekaj čez 13 milijonov, a točnih statistik o
njihovem številu v diaspori ni povsod na razpolago. Kljub temu
so številke, ki jih navajamo, dokaj verodostojne.
Največ jih je v ZDA (5.800.000), takoj zatem sledi Izrael
(4.847.000). Daleč za tema dvema državama so Francija
(600.000), Rusija (550.000), Ukrajina (400.000), Kanada
(360.000), Velika Britanija (300.000), Argentina (250.000),
Brazilija (130.000), Južna Afrika (106.000), Avstralija (100.000).
Države, ki štejejo manj kot 100.000 Judov med svojo
populacijo: Madžarska (80.000), Belorusija (60.000), Nemčija
(60.000), Mehika (40.700), Belgija (40.000), Italija (35.000),
Uzbekistan (35.000), Venezuela (35.000), Urugvaj (32.500),
Azerbajdžan (30.000), Moldova (30.000), Nizozemska (30.000).
V Iranu naj bi bilo še zmeraj 25.000 Judov in prav toliko jih šteje
Turčija.
• Na Švedskem in v Švici jih je po 18.000, medtem ko jih je v
Gruziji 17.000. Po 15.000 jih je v Kazahstanu, Čilu in Latviji, po
14.000 v Romuniji in Španiji. V Avstriji jih je ostalo le še 10.000.
Na Poljskem jih je le še 8.000, na Češkem 6.000. V bivši
Jugoslaviji je stanje tako: v ZR Jugoslaviji 2.500, na Hrvaškem
2.000, v Bosni-Hercegovini 600, v Makedoniji manj kot 100;
računajo, da je v Sloveniji čez 500 Judov, a od teh je
včlanjenih v Judovsko skupnost Slovenije le okoli 150.
Med mesti v diaspori, ki štejejo najmočnejše judovske
skupnosti, je na prvem mestu New York (1.750.000). Za njim
sledijo Miami (535.000), Los Angeles (490.000), Pariz (350.000),
Filadelfija in Chicago (250.000), S. Francisco in Boston (ok.
210.000), London in Moskva (200.000), Buenos Aires in Toronto
(180.000), Washington (165.000), Kijev (110.000), Montreal in
Sankt Peterburg (100.000).
VIRI
http://www.wikipedija.com
http://www.religije.com/judovstvo.htm
http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp