Transcript Prenos
Naravnogeografske značilnosti Hrvaške KAZALO 1 - lega in značilnosti - naravnogeografska trojnost - panonska Hrvaška 2 - gorska Hrvaška - primorska Hrvaška - podnebje 3 - rastlinstvo - vode - Južna Dalmacija 4 - viri LEGA IN ZNAČILNOSTI Uradno ime: Republika Hrvaška Državna ureditev: parlamentarna ureditev Površina: 56.594 km2 Število prebivalcev (2004): 4.497.000 Gostota: 79,7 preb./km2 Glavno mesto: Zagreb Uradni jezik: hrvaški Denarna enota: kuna (HRK) BDP (2004): 34.200 mil. USD; 7605 USD/preb. Povprečna letna realna rast BDP (1994-2004): 3,8% NARAVNOGEOGRAFSKA TROJNOST Panonski pas Gorski pas Primorski pas PANONSKA HRVAŠKA Je zelo raznolika; na rodovitnejšem černozjomu na vzhodu je poljedelstvo intenzivnejše in specializirano; na nižjih pobočjih panonskih osamelcev prevladujejo vinogradi in sadovnjaki; gričevnato in deloma hribovito panonsko obrobje, predvsem vlažna Karlovška kotlina, je v glavnem manj razvit svet. GORSKA HRVAŠKA Ob gozdarstvu in živinoreji je tukaj v ospredju predvsem prometna funkcija povezovanja panonske notranjosti s Primorjem. PRIMORSKA HRVAŠKA Hrvaška obala je ena najbolj razčlenjenih in turistično privlačnih v Evropi; gospodarsko ugodnejše je bilo predvsem nižje ležeče flišno zemljišče; ob številnih hotelih in hotelskih naseljih so zrasla naselja počitniških hiš. PODNEBJE Primorski del Hrvaške ima značilno sredozemsko podnebje visoka hrvaška ima zmerno gorsko podnebje z veliko padavinami na gorskih pregradah; nizka hrvaška ima zmerno celinsko. RASTLINSTVO Veliko različnih vrst rastlin do 3.000 vrst; v Nizki Hrvaški je naravno rastje listnati gozd; v gorskem svetu prevladujejo bukovi gozdovi; v primorskem delu je v nižjih legah in na otokih degradirano zimzeleno rastje; ponekod v kraškem svetu notranje Dalmacije in na otokih je površje skoraj povsem golo. VODE - 62% ozemlja spada v povodje Črnega morja - 38% povodje Jadranskega morja Od naravnih jezer so največja: - Vransko v Dalmaciji - Prukljansko - Vransko na Cresu JUŽNA DALMACIJA Po površini je najmanjši del Dalmacije, ki obsega ozek obalni pas južno od reke Neretve, polotok Pelješac ter otoke Korčula, Lastovo, Mljet ter Elafitsko otočje; Dubrovnik je glavno središče Južne Dalmacije; Dubrovnik je že stoletja glavno upravno, trgovsko in šolsko središče Južne Dalmacije; Pelješac je priljubljena destinacija za vse turiste, ki ljubijo surfanje, jadranje ter kajtanje. VIRI Učbenik za geografijo: Mag. Slavko Brinovec, Prof. Borut Drobnjak idr. Založba Mladinska knjiga 1998 Internet: http://www.lovište.com/juzna_dalmacija.html 2010 Lovište, izdelava Tomyco d.o.o. http://croatia.hr/sl-SI/Odkrij-Hrvasko 2011 Hrvaška turistična skupnost. Knjiga Države sveta: Karel in Marjeta Nateg, Ljubljana 2006 IZDELAL: Nejc Dobravec 3Ma