Transcript po nas.

Ljudske 3
- postne
Cesta zvabila me je,
da sem zapustil dom očetov
in v svet odšel.
Srečo iskat sem šel,
zapravil sem delež svoj,
ko noč je pokrila me.
Vrnil se bom k Očetu,
v tihi domači kraj,
vem, da na hišnem pragu
srečo dobim nazaj.
Cesta zvabila me je,
da sem zapustil dom očetov
in v svet odšel.
Svatovsko oblačilo
mi je raztrgal svet,
zapravil sem prstan zlat.
Vrnil se bom k Očetu,
v tihi domači kraj,
vem, da na hišnem pragu
srečo dobim nazaj.
Cesta zvabila me je,
da sem zapustil dom očetov
in v svet odšel.
Kot izgubljena ovca
tavam zdaj po cestah,
utrujen in zapuščen.
Vrnil se bom k Očetu,
v tihi domači kraj,
vem, da na hišnem pragu
srečo dobim nazaj.
Daj mi, Jezus, da žalujem,
smrt, trpljenje objokujem,
ki si, Jagnje, ga prestal,
greh izbrisal, milost dal.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
Smrt za nas si sam izvolil,
pred Očetom trikrat molil;
si krvavi pot potil
in trpljenja kelih pil.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
So trinogi te obdali,
zvezanega te peljali;
so uklenili ti roke,
k’tere celi svet drže.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
Trnje zbada čelo tvoje
za prevzetne grehe moje;
tebi, Jezus, kralj neba,
žezlo, trst se v roke da.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
Oh, na križ so te pribili,
žejo z žolčem ti gasili;
za naš greh si bičan bil
in na lesu kri prelil.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
Tebe bodemo ljubili,
greh sramotni zapustili,
da se tvoja Rešnja Kri
kdaj nad nami ne izgubi.
Jezus, daj, da tvoje rane
nas presunejo kristjane,
in trpljenje prebridko
naj pomoč nam v smrti bo.
Gledam te, Zveličar mili,
ves krvav si, smrtno bled.
Tja na križ so te pribili,
ker si ljubil grešni svet.
Tudi jaz sem z grehi križal
in prebadal ti srce.
Ves skesan te srčno prosim:
daj, odpusti mi dolge.
Petru, ki te je zatajil,
si odpustil milostno
in razbojnika na križu
v sveto si sprejel nebo.
Jezus mili prizanesi
tudi meni, grešniku,
kot si nekdaj prizanesel
Petru in razbojniku.
Judov bal se je Pilat,
Jezusa bi rešil rad,
bičanega kaže jim:
“Glejte človek!” kliče jim.
“Križaj ga, le križaj ga,”
kliče divja množica.
Še se branil je Pilat,
Jezusa bi rešil rad.
“Če pa njega izpustiš,
milost carjevo zgubiš!”
Se Pilat ustrašil je,
Jezusa obsodil je.
Roke si je še umil,
češ jaz srti nisem kriv.
Divja množica kriči:
“Pridi na nas tvoje kri!”
Jezusu križ nalože,
na Kalvarijo z njim gre;
ga premnogi spremljajo,
dobre žene jokajo.
“Jezus nisi bil nič kriv,
si za nas obsojen bil.
Zate, Jezus naj živim,
zate Jezus naj trpim!”
Kje si bil,
ko so križali Boga?
Klical te je na glas,
zaman je iskal tvoj obraz!
Kje si bil,
ko so križali Boga?
Kje si bil,
ko je umiral Božji sin?
Klical te je na glas,
zaman je iskal tvoj obraz!
Kje si bil,
ko je umiral Božji sin?
Kje si bil,
ko je iz groba vstal Gospod?
Klical te je na glas,
zaman je iskal tvoj obraz!
Kje si bil,
ko je iz groba vstal Gospod?
Kje si zdaj,
ko spet kliče te tvoj brat?
Tukaj sem, moj Gospod,
in žal mi je, žal vseh zablod!
Tukaj sem,
spet pri Tebi, moj Gospod!
Kraljevo znam’nje, križ stoji,
zastavo glej, vihrati;
na križu Jezus nas uči
srčno se vojskovati.
O sveti križ, življenja luč!
O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
zvestobo obljubimo.
Zveličar s križem vabi nas
zvesto za njim hoditi,
svoj križ sprejeti slednji čas
in ga za njim nositi.
O sveti križ, življenja luč!
O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
zvestobo obljubimo.
O križ, na smrtni postelji
prijatelj naš edini;
na grobu pot nam kažeš ti
k nebeški domovini.
O sveti križ, življenja luč!
O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo,
zvestobo obljubimo.
Križ na gori je postavljen,
božji Sin umira tam.
Zadnje še besede pravi,
ki veljajo tudi nam:
“Daj mi, grešnik, dušo svojo,
le za njo vse to trpim.”
Varuj, Jezus, dušo mojo,
da te večno ne zgubim.
Rešnja Kri po lesu teče
iz krvavih svetih ran;
če se kdo pod križ zateče,
svojih grehov bo opran.
Tiho tja pod križ stopimo,
kjer Gospod za nas visi!
In v skrivnost se potopimo:
Bog za nas preliva kri.
Jezus moj, na križ razpeti,
vodi vse nas za seboj!
Križ pomagaj razumeti
in nositi ga s teboj.
Jezus Bog, iz groba vstali,
luč prijazna iz teme!
V nas ljubezni moč razvnemi,
svetuj, razodeni se!
Mati žalostna je stala,
Zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin.
V grenko žalost zatopljena
je nje duša, prebodena
z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati
Morala je sveta Mati
k’tere Sin je rešil svet!
Žalostna zdihuje bleda,
ko v trepetu Sina gleda,
kaj trpi, na les razpet!
Mati, vir ljubezni prave,
naj občutim te težave
in s teboj žalujem zdaj!
Daj, da bi srce se vnelo
in za Jezusa gorelo
mi v ljubezni vekomaj!
Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
da skušnjave zmagal bom!
Ko pa smrt telo mi vzame,
dušo mojo naj objame
večne slave rajski dom!
Mati žalostna je stala,
Zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin,
ko na njem je visel Sin.
V grenko žalost zatopljena
Je nje duša, prebodena
z mečem silnih bolečin,
z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati
Morala je sveta Mati
k’tere Sin je rešil svet
k’tere Sin je rešil svet.
V žalosti vzdihuje bleda,
ko v trepetu Sina gleda,
kaj trpi, na les razpet,
kaj trpi, na les razpet.
Komu potok solz ne lije,
ko bridkosti zre Marije,
grenke nad morja bridkost,
grenke nad morja bridkost?
Kdo prisrčno ne žaluje,
ko to Mater premišljuje,
njenih boli velikost,
njenih boli velikost?
Vidi Jezusa trpeti,
grehe ljudstva nase vzeti,
šibam vdati se voljno,
šibam vdati se voljno.
V Sina le pogled upira,
ko ves zapuščen umira,
k smrti nagne še glavo,
k smrti nagne še glavo.
Mati, vir ljubezni prave,
naj občutim te težave
in s teboj žalujem zdaj,
in s teboj žalujem zdaj!
Daj, da bo srce se vnelo
in za Jezusa gorelo
mi v ljubezni vekomaj,
mi v ljubezni vekomaj.
Sveta Mati, to te prosim:
rane Kristusa naj nosim;
vtisni v moje jih srce,
vtisni v moje jih srce.
Sinu tvojemu so rane
v odrešenje moje dane;
tudi mene naj bole,
tudi mene naj bole.
Naj s teboj sedaj žalujem,
Križanega objokujem,
ko v dolini solz živim,
ko v dolini solz živim.
S tabo poleg križa stati,
s tabo združen žalovati
v bridkem joku hrepenim,
v bridkem joku hrepenim.
Prosim, hvaljena Devica,
ti mi bodi tolažnica,
daj mi delež bolečin,
daj mi delež bolečin.
Daj mi, da bom vse življenje
rad premišljal to trpljenje,
ko je umiral božji Sin,
ko je umiral božji Sin.
Mene križ naj obtežuje,
mene s tugo napolnjuje
sveta kri njegovih ran,
sveta kri njegovih ran.
Ti pa varuj, ljuba Mati,
da moj del ne bo poguba,
kadar pride sodni dan,
kadar pride sodni dan.
Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
da skušnjave zmagal bom,
da skušnjave zmagal bom.
Ko pa smrt telo mi vzame,
dušo mojo naj objame
večne slave rajski dom,
večne slave rajski dom.
Amen
Milo, milo Jezus prosi
s križa za sovražnike,
naših grehov težo nosi,
nam ljubezni zgled daje:
“Prizanesi Oče mili,
njim, ki mene so žalili,
oh saj ne vedo,
kaj mi delajo.”
Jezus tudi se usmili
desnega razbojnika,
odpusti mu v smrtni sili,
hoče v raj sprejeti ga.
Komaj k njemu se zateče,
Jezus tolažljivo reče:
“Vedi še nocoj
v raju boš z menoj!”
Jezus milo pogleduje
s križa v Mater žalosti:
jo učencu izročuje,
njega z nami Materi.
Reče mu: “Glej mater mojo,
vzemi jo od slej za svojo.”
Ženi bolečin
reče “Glej tvoj Sin!”
Sonca luč v tej grozi zgine
svet je v mraku zatemnjen;
Jezus silne bolečine
toži Bogu zapuščen:
“Moj Bog, moj Bog, ljubi Oče!
Slušaj moje zdihe vroče,
ti ki vse živiš,
Sina zapustiš?”
Žeja peče ga ognjena,
jezik v ustih se suši;
ni mu žeja ugašena,
ker po dušah hrepeni.
Vse ljudi bi rad zveličal,
to je s križa jasno pričal;
reče: “Žeja me!”
oh, po dušah le!
Božjega Sinu trpljenje
kmalu dokončano bo.
Dovršeno je rešenje,
Jezus sam pove glasno.
Kar preroki so pisali
in o njem prerokovali,
do besede je
spolnjeno zdaj vse.
Glej kako pravični umira,
Jezus s križa nas uči;
mirno se v nebo ozira,
kdor Bogu sveto živi:
“Voljo sem dopolnil tvojo,
Oče, tebi dušo svojo
v roke izročim,
v miru zdaj zaspim.”
Moji rojaki,
kaj sem vam storil,
vas žalil hudo,
da ste napletli krono iz trnja
za mojo glavo?
Moji rojaki,
kaj sem vam storil,
vas žalil hudo,
da se zarilo trnje bodeče
je v čelo mlado?
Moji rojaki,
kaj sem vam storil,
vas žalil hudo,
da ste obraz mi ves opljuvali,
ranili telo?
Moji rojaki,
kaj sem vam storil,
vas žalil hudo,
da bom na križu moral umreti,
rešiti zemljo?
Na križ si šel, Gospod,
na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod,
umrl za vse nas.
Krvav, razbičan, opljuvan,
ponižan, kot nihče ni še bil,
trpiš, a vendar ne kloniš;
tvoje rane so kali ljubezni.
Na križ si šel, Gospod,
na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod,
umrl za vse nas.
Na križ si šel zaradi nas,
za dan vstajenja našega,
za radost, veselje in srečo,
srečo tistih, ki Te ljubijo.
Na križ si šel, Gospod,
na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod,
umrl za vse nas.
Slavimo Te, rešitelj naš,
svetloba večna, večni dar;
razsvetlil si temo življenja
in pokazal nam pot v nebo.
O grešna stvar le premišljuj,
trplejne bridko objokuj,
ki Jezus ga, Pastir in Kralj
za tvoje grehe je prestal.
Glej Jezusa v Getsemani
kako prevzet je žalosti,
v bridkosti grozni ves život
obliva mu krvavi pot.
Glej, Jezus tvoj je opljuvan,
in bičan, kronan, v smrt
peljan.
Na križu, glej, tvoj Bog visi
in ves razbit za te trpi.
Oh, prizanesi,
Oče premili,
in se me usmili,
ki tu klečim.
Bodi usmiljen;
greh zapustiti,
k tebi vrniti
se spet želim.
Da sem zaslužil
v peklu goreti,
večno trpeti,
to me skeli;
da pa dobroto
tebe sem večno
zgubil nesrečno:
to me boli.
Ljubljeni Oče,
tebe sem zgubil,
nisem te ljubil
prav še do zdaj.
Skesan pa vrnem
se zopet k tebi,
vzemi me k sebi,
milost mi daj!
O, premisli, človek grešni,
kaj je trpel sam Bog večni;
zate, zame je umrl,
nebesa nama je odprl.
Glejte, Jezus v vrtu moli,
iz oblakov angel stopi,
kelih v rokah on drži,
Jezus krvavi pot poti.
Se prav nizko je ponižal,
Judež se mu je približal
in s poljubom ga izdal,
ga Judom za denar prodal.
Prav trdo so ga zvezali
in čez Cedron ga peljali,
ga vlačili sem in tja,
ga tepli ko razbojnika.
V sodni dvor so ga peljali
in Pilatu ga predali.
Sodi ga Pilat tako:
na križu naj umre bridko.
Križ so mu na ramo djali,
gor na goro ga pognali,
trikrat pade na obraz,
da bi z Očetom spravil nas.
Na goro so ga prignali,
roke, noge mu zvezali,
ga na križ pribijali,
mu rane strašne delali.
Oljsko goro
tiha noč pokriva,
potok Cedron
žalostno šumlja,
bleda luna
za oblak se skriva,
zvezdica nobena
ne miglja.
O, zakaj
žaluje Oljska gora?
O, zakaj
vsa zemlja drgeta?
O, ne vprašaj,
le solze pretakaj
z Jezusom,
ki pot krvav poti.
Duša mu je
žalostna do smrti,
srce krči
se od žalosti.
Božja usta
prosijo utehe,
v grozni boli
vse ga zapusti.
O ne, Jezus,
mi ne zapustimo
te nikoli,
oj nikoli več.
Srčno vdani
k tebi, glej, hitimo,
k tebi, Jezus,
v blaženo nebo.
O romar moj, le tu postoj,
pri meni ti gostuj nocoj.
Odpri srce, izlij gorje,
saj vedno čakam tu na te.
Ljubiti, ljubiti ljudi sem učil,
ljubezen s križa vso sem izlil.
O romar pri meni ti se spočij,
ljubezni se mojega srca napij!
Saj jutri spet greš v širni svet,
a zate jaz sem tu razpet.
Grem sam s teboj pogumno v boj,
nič več sveta se ti ne boj!
Ljubiti, ljubiti ljudi sem učil,
ljubezen s križa vso sem izlil.
O romar pri meni ti se spočij,
ljubezni se mojega srca napij!
Pod križem pa je Mamica,
ki naju ljubi prav oba.
Kar prosiš ti, se vse zgodi,
ker Mati tu za te stoji.
Ljubiti, ljubiti ljudi sem učil,
ljubezen s križa vso sem izlil.
O romar pri meni ti se spočij,
ljubezni se mojega srca napij!
Ovca zapustila je pastirja
in odšla od njega proč.
Pot je zgubila na planini,
ko je mark zemljo ovil.
Išče zdaj ovca čredo svojo v noč,
kliče pastirja in ga prosi pomoč.
Išče zdaj ovca čredo svojo v noč,
kliče na pomoč.
Pustil je pastir vse ovce v staji,
izgubljeno šel iskat.
Hribe in doline preiskal je,
celo noč jo je iskal.
Najde jo v trnju ko je jutro vzšlo,
dene na rame, srečen gre z njo
domov,
najde jo v trnju ko je jutro vzšlo,
srečen gre domov.
Vsak od nas je ovca izgubljena,
greh nas loči od Boga.
Jezus dobri je pastir nas kliče,
da se vrnemo domov.
Jezus pastir, mi tvoje ovce smo,
vodi vse svoje varno v nebo.
Jezus pastir, mi tvoje ovce smo,
vodi nas v nebo.
Tam na vrtu Oljske gore
naš Zveličar sam kleči.
Smrtna žalost ga premore,
oh, krvavi pot poti.
Vedno hujše so težave:
vidi strašno Golgato.
A učencev trudne glave
trdno spe, počivajo.
Tolpa judovska prihruje,
Iškarjot jo sam pelja,
Jezusa tam poljubuje
in sovražnikom izda.
“Koga iščete?” jim reče,
od strahu popadajo;
on pa se braniti neče,
rabeljni ga zvežejo.
Zlobneži se togotijo,
krotki Jezus pa molči,
ljudstvo pada v hudobijo:
“Križaj, križaj ga!” kriči.
Iz ljubezni do Očeta
in do grešnih nas ljudi
Jezus, božja žrtev sveta
kakor Jagnje v smrt hiti.
Tam na vrtu Oljske gore
naš Zveličar sam kleči.
Smrtna žalost ga premore,
on krvavi pot poti.
In še hujše so težave:
vidi strašno Golgoto.
A učencev trudne glave
trdno spe, počivajo.
Že sovražni roj prihruje,
Iškarjot ga sam pelja,
Jezusa tam poljubuje
in sovražnikom izda.
“Koga iščete?” jim reče,
od strahu popadajo;
on pa se braniti neče,
rabeljni ga zvežejo.
Se trinogi togotijo,
krotki Jezus le molči,
ljudstvo pada v hudobijo:
“Križaj, križaj ga!” kriči.
Iz ljubezni do Očeta
in do grešnih nas ljudi
za dolge vsega sveta
božje Jagnje v smrt hiti.
Tuj sodnik zdaj Jagnje sodi,
za nedolžnega spozna;
truma zdaj v jezi blodi,
utolažiti se ne da.
“Nič ne najdem!” Poncij vpije,
“Strašne smrti vreden ni!”
“Le na nas naj se razlije,”
ljudstvo kliče, “njega kri!”
Roke si Pilat umije,
Jezusa v smrt izroči,
grozno breme hudobije
ljudstvo njemu naloži.
Gora strma, teža bridka,
križ težak in pot je trd.
Jezus gre pa brez počitka
voljno za nas v bridko smrt.
Ves oslabljen Jezus dojde
v glav mrtvaških strašni kraj,
da v nebesa človek pojde,
on trpi na križu zdaj;
dolg Adamov sam plačuje
in preliva rešnjo kri,
za sovražnike zdihuje,
naj jim Oče odpusti.
Jezus krotki tam umira,
ljudstvo pa se mu smeji,
on k Očetu se ozira,
njemu dušo izroči.
Pokati začno zdaj skale,
tresti zemlja se iz globin;
grešne trume so spoznale,
da umira božji Sin.
Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatelje,
z njimi začni žalovati,
z njimi vred razjokaj se!
Magdalena solze toči,
ljubi Janez se solzi,
s svojimi solzami moči,
Mati Sina Rešnjo Kri.
Njega duša je hitela
dol v predpekla skriti kraj,
da bi dušam razodela
zaželjeni sveti raj.
Truplo v skalo pokopali
tužni so prijatelji,
skrbno so zavarovali
Jezusa sovražniki.
Tiho so, tiho so . . .
Roke na križu razpete,
rane globoke skeleče.
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?
Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel.
Tiho so, tiho so . . .
Kaplje krvi Presvete
kot vroča reka deroča.
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?
Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel.
Tiho so, tiho so . . .
Pregrenke solze Marije,
ko bol srce ji prebije
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?
Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel.
Tisočkrat pozdravljena,
glava s trnjem kronana,
ki ji, iz globokih ran
vre presveta Kri na dan!
Tisoč krat pozdravljena,
tisočkrat pozdravljena!
O, za kaj Zveličar moj,
je iz trnja venec tvoj?
Kdo ti je sovražen bil,
čelo s trnjem ti ovil?
To je storil studni greh,
to je storil studni greh!
Kapljico mi daj Krvi,
ki na kroni ti blesti,
dušo mi operi z njo,
jo pripravi za nebo,
venčani Zveličar moj,
venčani Zveličar moj!
Izpod venca mučnega,
trnja ostrobridkega,
v smrti, Jezus, me poglej
in usmiljeno povej,
da odpustil si moj greh,
da odpustil si moj greh.
Večerja zadnja je minila.
Od mize svete vstanejo.
Zahvalna pesem je utihnila.
Vse tiho je in žalostno.
Na nebu luna milo sije,
na Oljsko goro žarke lije,
na Oljsko goro žarke lije.
Zapoved, glejte, ta je moja,
da ljubite se med seboj.
Iz tega bodo vsi spoznali,
da ste hodili za menoj.
Kot jaz vas ljubim, se ljubite
in zvesti bratje si bodite,
In zvesti bratje si bodite!.
Če svet vas črtil bo, sovražil,
poglejte, mene je poprej.
Ker ste izvoljeni od mene,
zato bo črtil vas odslej.
Od sebe bodo vas pehali,
tako kot mene zasram'vali,
tako kot mene zasram'vali.
Pa vendar tega se ne bojte,
zaupajte le v mene vsi,
saj jaz sem svet poprej
premagal,
premagali ga boste vi.
Ozirajte se name v sili
in bodete pomoč dobili
in bodete pomoč dobili.
Duša le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot;
na božjo pot na goro,
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti,
kaj Jezus, Bog za nas trpi:
za nas in za naše grehe
krvavi pot poti.
Duša le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot;
na božjo pot na goro,
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti,
kaj Jezus, Bog za nas trpi:
za nas in za naše grehe
je strašno bičan bil.
Duša le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot;
na božjo pot na goro,
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti,
kaj Jezus, Bog za nas trpi:
za nas in za naše grehe
je s trnjem kronan bil.
Duša le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot;
na božjo pot na goro,
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti,
kaj Jezus, Bog za nas trpi:
za nas in za naše grehe
je nesel težki križ.
Duša le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot;
na božjo pot na goro,
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti,
kaj Jezus, Bog za nas trpi:
za nas in za naše grehe
je strašno križan bil.
O pridite stvari!
Kaj, glejte, se godi:
edini božji Sin
strašno za nas trpi.
Razbičan, zapljuvan
in kronan, zasramvan,
pred sodni stol zdaj gre,
nedolžen v smrt izdan.
Glej križ mu nalože
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vseh dolge.
Opešal je v močeh,
podre ga križ, naš greh;
vtopljen v dolge sveta
leži potrt na tleh.
O žalostni spomin,
ko Mater sreča Sin;
bridkosti meč ji gre
do srca globočin.
Omagal Jezus je
od teže križeve.
O Simon, sprejmi križ,
Gospoda usmili se!
S prtom Veronika
obriše Jezusa;
zato ji da spomin
obličja svetega.
Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:
oh, grehi ga teže,
ki jih ponavlja svet.
Usmiljene žene,
ne jokajte za me,
le zase in svoj rod
točite zdaj solze.
Zveličar omedli,
pod križem spet leži;
o trdo srce, glej,
tvoj greh ga žalosti.
Ko pride na goro,
obleko mu vzemo
in za dolge sveta
še žolča mu dado.
Na križ ga polože
razpno roke, noge
in ostri mu žeblji
spet rane narede.
Na križu Bog visi
in sveta teče kri:
za nas umira Bog;
žalujte vse stvari.
O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemaš zadnjikrat
Sinu zdaj mrtvega.
Bridko objokovan
je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli ga,
tvoj greh je zdaj opran.
O Jezus, hvali naj
ves svet te vekomaj!
po svojem križu nam
podeli sveti raj!
Dobri Oče, Ti si vedno z nami.
Z nami si v našem hrepenenju,
upanju in veselju.
Z nami trpiš, ko nas zagrinjajo
trpljenje in stiske, bolečina in
nemoč.
Z nami si v naši Cerkvi, ki jo
ljubimo in te zanjo prosimo.
1/3
Naj jo vedno spremlja Tvoj
očetovski blagoslov, da bo
polnost življenja iskala in našla
le v Tebi.
Naj se kot tvoj ljubljeni Sin
daruje za vse ljudi, do bolečine.
Naj jo vodi tvoj Sveti Duh, da
bo vedno bolj polna modrosti in
milosti.
2/3
In naj jo spremlja ljubeča skrb
naše nebeške Matere Marije, da
bo postajala vedno bolj tvoja,
vedno bolj sveta.
Amen.
3/3
Hvala ti dobri Oče, da te
poznamo in se lahko zbiramo v
Jezusovem imenu. Prosimo te,
poživi nam vero, da bo postala
globoko prepričanje in resnična
moč, ki izhaja iz osebnega
srečanja z Jezusom Kristusom.
1/6
Daj nam, dobri Oče, da bomo
živeli v poslušnosti Svetemu
Duhu. Naj zvesto hodimo za
Kristusom, navdušeno in vztrajno
odgovarjamo na Božjo besedo in
hvaležno uživamo kruh življenja.
2/6
Dobri oče, podpiraj z močjo
Duha prizadevanje Cerkve za
novo evangelizacijo in nas vodi,
da bomo z besedo in svojim
življenjem našim sodobnikom
oznanjali Kristusa.
3/6
Jezusovi učenci naj se
odlikujemo po ljubezni do ubogih
in stiskanih, naj bomo solidarni s
potrebnimi in velikodušni v delih
usmiljenja, naj ne molčimo pred
zlom in ne podležemo mikom
prevladujoče miselnosti.
4/6
Po Marijnem zgledu naj v luči
vere odkrivamo čudovita dela;
naj bomo pozorni na znamenja
časov in postanemo znamenje
navzočnosti Vstalega v svetu, da
bomo z novim navdušenjem
služili resnici, pravici in miru.
5/6
To prosimo po Kristusu,
našem Gospodu. Amen.
6/6
Skrivnost vere.
Reši nas
odrešenik sveta,
ki si nas s svojim križem
in vstajenjem odrešil.
Bog, bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto
ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi
Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo
presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova
predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v
najsvetejšem oltarnem
Zakramentu.
Hvaljen bodi Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati
božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi njeno sveto in
brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno
vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in
Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin
sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih
in svetnikih.
Bog, pred tvojim veličastvom
molimo ponižno te.
S svoje milosti bogastvom
se ozri v nas grešnike!
Naj se tebi dar dopade,
ki ti ga darujemo;
vanj le stavimo vse nade:
Jagnje je brezmadežno.
Čast Bogu na visokosti,
sveto je njegovi ime!
Po stvarjenja širokosti
naj ga vse stvari časte.
Bodi hvaljen, bodi moljen
večni troedini Bog!
V tvojo čast in slavo izvoljen
naj ti služi zemlje krog.
Evangelij je resnica,
varuje nas grešnih zmot;
nam je luč, nam je vodnica,
ki nam kaže pravo pot.
Daj, Gospod, nam razsvetljenja,
ki v slabosti nas poznaš.
Nauk večnega življenja
ti, o Jezus, sam imaš.
Daj o Bog pomoč mi svojo,
da se v veri poživim,
in temo razsvetli mojo,
da te nikdar ne zgubim.
Svete verujem resnice,
ki si Jezus jih učil,
tvoje se držim pravice
da te v raju bom častil.
Večni Oče vse dobrote,
milo glej na ta oltar!
Za neštete grehov zmote
damo ti prijeten dar.
Dar je kruha le in vina,
tebi, Oče darovan;
spremenjen v telo bo Sina
in v nebo za nas poslan.
Dar ti za dolge človeške
na oltar polagamo,
iz višave nas nebeške
ti okrasi z milostjo:
saj za vseh ljudi rešenje
sebe dal si v smrt grenko,
glej, mi damo ti življenje,
dušo svojo in telo.
Z angeli na glas pojemo
sveto pesem, o Gospod!
Vse češčenje ti dajemo:
Svet, svet, svet, Bog Sabaot!
Da bi v tvojo čast se vneli,
nam, o Bog dobrotno daj,
in veseli bomo peli
tebi slavo vekomaj.
Moli, moli, rod človeški,
ponižuj se, revna stvar,
Jezus Kristus, Bog nebeški,
sam prišel je na oltar.
Vse naj ga poveličuje,
vse naj v prahu moli ga,
vse ljubezen občuduje
milega Zveličarja.
Jezus, glej, srce skesano
k tebi v prahu bliža se,
ti zdravilo si izbrano,
duši večno upanje.
Ti si dušam našim hrana,
ki v skušnjavah moč deli,
naša ti slabost je znana,
zmaga naša bodi ti!
Bog nebeški, blagoslovi
zbrano verno množico,
da v ljubezni vedno novi
vsi le tebi služimo.
Svet maša je končana,
v srcih smo poživljeni;
hvala, Bog naj bo ti dana
za nebeške milosti.
K tebi, Bog in naš Gospod,
zgrinja se človeški rod.
Ti si naših duš veselje,
ti si prava pot,
ti si prava pot.
Spomnimo svetnikov se,
svete božje Matere.
Prosijo s priprošnjo svojo
za nas vernike,
za nas vernike.
Z angeli zapojmo zdaj:
Slava Bogu vekomaj!
Veličina božje slave
vse opeva naj,
vse opeva naj.
Večnih dal si nam dobrot
z evangelijem na pot,
da nesrečno ne zgrešimo
tebe o Gospod
tebe o Gospod.
Sveta vera nas uči,
da si vse ustvaril ti.
S križem svojega trpljenja
nas odrešil si,
nas odrešil si.
Sprejmi, Bog, daritev to,
ki jo dvigamo v nebo.
Vsi odrasli, vsa mladina,
vse naj tvoje bo,
vse naj tvoje bo.
Tebi, tebi o Gospod,
priporočamo naš rod.
Blagoslovi vse domače,
varuj nas nezgod,
varuj nas nezgod.
Src mladostnih sončni žar
sprejmi po Mariji v dar.
Vsa hotenja in stremljenja,
ti ravnaj krmar,
ti ravnaj krmar!
Sveti, sveti naš Gospod,
poje zemeljski ti rod.
Vsa nebesa pojte z nami
Slava tebi Bog,
slava tebi Bog.
Angeli ponesli so
Bogu spravni dar v nebo.
Jezus pa ostane z nami
s svojo milostjo,
s svojo milostjo.
Kristus Kralj, vladar sveta,
prosimo te iz srca:
varuj nas in domovino
vsega grešnega,
vsega grešnega.
Prosimo, Brezmadežna,
z nami prosi Jezusa:
vedno zase nas ohrani,
blagoslov nam daj,
blagoslov nam daj!
Maša zdaj končana je,
zahvalimo Bogu se.
Srčno stopimo v življenje,
Bog pred nami gre,
Bog pred nami gre.
Mir božji objema doline, gore
ko v cerkev hitimo mi, verni ljudje
da Bogu potožimo svoje gorje.
Edino dobrotni, nebeški Gospod
nas more rešiti nesreč in nezgod,
nas more rešiti nesreč in nezgod.
Njegova je zemlja, njegovo nebo
zato mu vsi angeli slavo pojo,
ga molijo, služijo njemu zvesto.
Slavimo ga z angeli verno še mi,
ker on je naš Bog, mi njegove stvari,
ker on je naš Bog, mi njegove stvari.
Njegov evangelij je luč nam prižgal
in upanje v večno življenje nam dal,
zveličan bo, kdor se po njem bo
ravnal.
Poživi nam vero nebeški Gospod,
obvaruj nas greha obvaruj zablod,
obvaruj nas greha obvaruj zablod.
O Bog, ki si podaril
veselo nam mladost,
za sebe nas ustvaril,
presveto dal skrivnost.
Zalivaj cvet mladosti
z nebeško milostjo.
Operi nas slabosti,
ogrni s čistostjo.
Vsa mlada srca vneto,
Zveličar, te slave;
pojo ti pesem sveto,
za tvojo čast gore.
Nebo je delo tvoje,
narave kras tvoj dar.
Otroke sprejmi svoje,
o Bog, sveta vladar.
Resnica razodeva
ljubezni božje žar,
razum, srce obseva,
nas kliče pred oltar.
V resnici nam studenec
življenja žubori,
mladostne sreče venec
pri Jezusu žari.
Veselo srce poje:
smo bratje Kristusa,
nebeškega Očeta
družina ljubljena.
Mladosti naše njiva
naj klasje obrodi;
o Jezus, vera živa
naj vse nas prerodi.
Zbor angelov prepeva
ti, sveti, večni Bog;
Hozana z njimi poje
zdaj ves človeški rod.
Za vse dobrote tvoje
vse stvarstvo te slavi,
da enkrat v slavi večni,
prepevali bi vsi.
Oče večni v visokosti,
k tebi zdaj se bližamo;
svoje grehe in slabosti
srčno obžalujemo.
Grešnikov se nas usmili;
spreobrni nam srce,
da bi zvesto te ljubili,
žalovali za dolge.
Čast Očetu na višavi
in na zemlji mir ljudem!
Naj se zliva po širjavi
milost božja vsem stvarem.
Tebi, Jagnje, Sin Očeta,
ki odjemlješ greh sveta,
poje vsaka duša vneta
slavo večno iz srca.
Tvoja milost je prižgala
prave vere svetlo luč,
pot v nebesa pokazala,
rajskih vrat nam dala ključ.
Torej se resnic držimo,
ki jih Jezus nas uči:
če zvesto po njih živimo,
sveti raj nam podeli.
Bog nebeški, vsi spoznamo,
da si stvarnik vseh reči,
za Očeta te imamo,
ki dobrote vse deli.
Sina dal si rešenika,
nam poslal zveličanje,
dal Duha si tolažnika,
ki nam milosti daje.
Večni Oče, v svojo slavo
sprejmi dar brez madeža,
ki ti ga v popolno spravo
daje verna množica.
Tvoja zarja naj obseva
našega življenja pot,
za krepost naj nas ogreva,
da te ljubimo, Gospod.
Dar ti za dolge človeške
na oltar polagamo.
Iz višave nas nebeške
ti okrasi z milostjo.
Saj za vseh ljudi rešenje
sebe dal si v smrt grenko;
glej, mi damo ti življenje,
dušo svojo in telo.
Sveti, sveti, trikrat sveti,
večni troedini Bog;
tebi ne preneha peti
vseh duhov nebeški krog.
Vsaka stvar naj poje vdana
tebi v čast na vse moči.
Večna slava in hozana
naj povsod se ti glasi.
Bodi moljeno, češčeno,
Rešnje Jezusa Telo,
ki na križu umorjeno,
si odprlo nam nebo!
Bodi moljena častita,
draga sveta Rešnja Kri,
ki za grešnike prelita,
si studenec milosti.
Jagnje božje, Jezus mili,
ti dobrote večne vir,
nas ubogih se usmili,
daj nam svoj nebeški mir.
Milost svojo nam ohrani,
tvojo pot naj hodimo
in da enkrat srečno zbrani
k tebi v raj se snidemo.
O Gospod, ti kruh si pravi,
ki življenju moč deli;
ti nam bolno dušo zdravi,
da le tebi vsa živi.
Pridi Jezus v srca naša,
zase jih preustvari vsa!
Bodi dušam rajska paša,
Bog ljubezni, upanja!
Blagoslovi, Oče mili,
našega življenja dni,
naj tvoj Sin se nas usmili,
da pobožno vsak živi.
Blagoslovi, Duh nas Sveti,
v srcih vžgi nam ogenj svoj,
da v ljubezni večno vneti
združimo se kdaj s teboj.
Ponižno stopimo pred božji oltar
in srca nesimo Zveličarju v dar,
in srca nesimo Zveličarju v dar.
Nevarna so pota in daleč nebo,
ljubezen dobrota nas spremljala bo,
ljubezen dobrota nas spremljala bo.
Nebo si ustvaril, naravo, stvari.
Človeku podaril življenje si ti,
človeku podaril življenje si ti,
Nebo te oznanja, narava slavi,
vse tebi se klanja, ker Stvarnik si ti,
vse tebi se klanja, ker Stvarnik si ti.
Ljubezen ogreva skrivnostni oltar,
življenje obseva resnice nam žar,
življenje obseva resnice nam žar.
Besede življenja Gospod govori,
ob uri trpljenja tolažbo deli,
ob uri trpljenja tolažbo deli.
Pred Bogom pokleknimo,
povzdignimo srce,
v nebesa mu pošljimo
vse misli in želje.
Ta dar presvete maše
sprejmi od nas, o Bog;
naj zbriše grehe naše,
naj var’je nas nadlog.
Bogu v višavi slava,
na zemlji mir ljudem!
Nebesa so poslala
rešenje vsem stvarem.
Ti sam Gospod presveti,
dolge si nase vzel,
v ljubezni večno vneti
si smrti nas otel.
Bog sam nam oznanjuje,
življenja srečno pot,
temoto razsvetljuje
nas var’je grešnih zmot.
Kristjani poslušajmo,
kaj Jezus nas uči
po njem se vsi ravnajmo,
da raj nam podeli.
To ver’jem Bog nebeški,
da ti si stvarnik moj,
da rešil rod človeški
je Sin edini tvoj.
V nas Sveti Duh prebiva
od Jezusa poslan,
dari njegove uživa
na zemlji vsak kristjan.
Sprejmi, Bog, Oče večni
od nas prečisti dar,
ki grešniki nesrečni
ga damo na oltar.
Naj grehe vse izmije,
ki dušo nam teže,
naj milost tvojo vlije
v očiščeno srce.
V ponižnosti pošljimo
ta sveti dar v nebo,
Gospodu se izročimo,
prosimo ga srčno:
naj bo mu v počeščenje,
v zahvalo in spomin,
da je za nas življenje
dal večni božji Sin.
Svet, svet, svet, Bog nebeški:
nad vsem imaš oblast,
ves svet in rod človeški
ti daje hvalo, čast.
Naj vedno bode hvaljen,
češčen poviševan,
ki bil je z grehom žaljen,
za sprvo v smrt izdan.
Moj Jezus tebe užiti
iz srca hrepenim;
bojim se k tebi priti,
ker tolikrat grešim.
Odpusti grehe moje,
zedini se z menoj,
v srce me sprejmi svoje,
da bodem vedno tvoj.
O Jezus, pridi, pridi,
preženi grehov noč,
naj duša moja vidi
ljubezni tvoje moč.
Ostani vedno v meni,
v slabosti me krepčaj,
z menoj se trdno skleni,
svoj božji mir mi daj.
Daritev smo končali,
odpeli čast Bogu,
Očetu darovali
edinega Sinu.
Dodeli živim spravo,
mir večni mrtvim daj;
daj v raju svojo slavo
nam zreti vekomaj!
Pred tabo na kolenih,
o Bog, te molimo
in polni želj ognjenih
dobrot te prosimo.
Daritev svete maše
naj ti prijetna bo,
molitve srčne naše
usliši milostno.
Naj slava se razlega
v višavah tebi, Bog,
nebesa naj presega,
napolni zemlje krog!
Da bi sveto živeli,
pomoč nam svojo daj
in tebi bomo peli
v nebesih vekomaj.
Vesela je resnica,
ki jo uči Gospod;
to zvesta je vodnica,
ki kaže k Bogu pot.
On biva v luči večni,
pri njem pomote ni;
o srečni, trikrat srečni,
če njemu smo zvesti.
Bog Oče, glej spoznamo,
ves svet je tvoja stvar;
in kar za se imamo,
je roke tvoje dar.
Tvoj Sin, od vekov rojen
in v času k nam poslan,
na smrt je bil obsojen,
da greh je naš opran.
Bog sprejmi milostljivo,
kar ti darujemo.
Zaupno z vero živo
zdaj pričakujemo:
da kruha dar in vina
se kmalu spremeni
v edinega ti Sina
telo in pravo kri.
To naše darovanje,
Bog sprejmi milostno;
vse misli, vse dejanje,
srce ti vse damo.
O daj, da vso postavo
spolnjujemo zvesto,
da hodimo pot pravo
in pridemo v nebo.
Povzdignimo, kristjani,
vesele glase zdaj,
zapojmo v Bogu zbrani:
Svet, svet na vekomaj!
Častijo te višave,
slavi te zemlje krog:
Gospod ti poln si slave,
in prideš k nam ubog!
V molitvi zdaj združimo
se z angeli neba,
da vredno počastimo
Zveličarja sveta.
Nebo ga povišuje
in zemlja ga slavi,
pa k nam se ponižuje,
da milost nam deli.
Skrivnost se nam odkriva,
ljubezni božje žar
srce Gospoda uživa
in jed je Jezus sam.
Podoba je le vina
in kruha belega,
telo in kri pa Sina
zares je božjega.
Gospod, pri nas ostani,
za svoje sprejmi nas,
z jedjo nas božjo hrani
zdaj in poslednji čas.
Kdor tebe vredno uživa,
mu ti srce krepiš,
v njem rajski mir prebiva:
ti Jezus v njem živiš.
Končan zdaj svete maše
je nekrvavi dar,
usliši prošnje naše,
ne zabi nas nikdar!
Naj bo v popolno spravo
za grehe vse sveta
in peli bomo slavo
ti z angeli neba.
Tebe molit, Oče večni,
v tvojo hišo pridemo:
a teži nas greh nesrečni,
milosti te prosimo.
Res hudo smo te žalili,
Oče, ne zavrzi nas!
Tebi bomo zdaj služili,
poslušali cerkve glas.
Čast Gospodu na višavah
in na zemlji mir ljudem!
Oznanjuje po širjavah
se rešenje vsem stvarem.
Milostljivi Bog dodeli
tudi nam nebeški raj,
da ti bomo slavo peli
z angeli na vekomaj.
Nauk svet se oznanjuje,
kaže pravo nam stezo,
luč nebeška razsvetljuje
grehov in zmotnjav temo.
Po resnici hrepenimo,
ki jo nas uči Gospod,
in zvesto po njej živimo,
k Bogu vodi njena pot.
Pretesné duhá so meje,
reven tava po temi;
vera sveta pa nam seje
svetle žarke milosti.
Večni Oče, ti ohrani
v veri vselej nas zveste,
zmot sovražnih nas obrani,
da nas kdaj ne pogube.
Sveti Oče, kar imamo,
vse je roke tvoje dar;
sprejmi, kar havležno damo:
src ljubečih svetli žar.
V Jezusovem srcu zbrani,
k tebi Oče, kličemo:
zase nas skrbno ohrani,
vodi v raj nas milostno.
K Bogu srca povzdignimo,
vir ljubezni večne je;
trikrat Svetega častimo
v slavi družbe angelske.
K njemu verno pribežimo,
kadar krivda nas teži,
njega milostno prosimo,
vsakemu jo podeli.
Nisem vreden, ljubi Jezus,
da pod mojo streho greš.
Ti si čistih najčistejših,
jaz pa grešnik, dobro veš.
Vendar reci le besedo
in ozdravljen bom takoj;
torej pridi, ne odlašaj,
tesno skleni se z menoj.
Živo vero mi obnovi,
upanje mi v dušo vlij,
daj ljubezen mi gorečo,
Rešnje daj Telo in Kri!
Mili Jezus, k meni pridi,
ker po tebi hrepenim,
sreči svetni se odrečem,
da le tebe zadobim.
Pridi, pridi, večno Sonce
da izgine temna noč,
kakor zarja naj prisije
tvoja milost na pomoč.
Pridi, pridi, ljubi Jezus,
ko bo dan ugašal moj;
o takrat se me usmili,
pridi, skleni se z menoj!
V hišo božjo smo dospeli
pred daritveni oltar,
da nan njem bi darovali
Bogu najsvetejši dar.
Toda grehi nas težijo
v strahu trepeta srce
prosimo te, Oče mili
grešnikov usmili se.
Slavljen bodi na višavi,
sveti, troedini Bog,
betlehemski spev razlega
se po svetu krog in krog.
Mir nebeški nam dodeli,
duše grešne nam umij
in v očiščene posode
milost prerojena vlij.
V sveti veri nas potrdi,
da jo zvesto branimo,
vse resnice razodete
v srcu naj ohranimo.
Tebi hočemo živeti
in ostati zvesti vsi,
tebi hočemo umreti
tvoji smo do konca dni.
Zvonovi so zapeli,
pripravljen je oltar;
v svetišče prihiteli
smo uživat božji dar.
Usmiljeno objemi
otroke ranjene,
v nebesa, Bog, nas vzemi,
prišli smo prosit te.
Življenje si podaril,
prižgal razuma luč,
vse z milostjo obdaril,
nam dal življenja ključ.
V krasoto vso naravo
odel si, Večni ti;
nebo ti poje slavo,
vsa zemlja te slavi.
Gospod, besede tvoje
nas kličejo domov,
kjer na otroke svoje
razlivaš blagoslov.
Sovražnik nas napada,
vihar strasti divja;
žari le svetla nada
plačila tvojega.
Aleluja, aleluja –
aleluja, aleluja –
aleluja aleluja.
Aleluja.
Naše veselje ne bo se končalo
ne bo se končalo
in se ne konča.
Aleluja, ...
Bratje molimo,
da sprejme Bog dar,
ki mu prinašamo
ga na oltar.
Ker mi nevredni smo,
Jezusa prosimo,
naj ga Očetu poda.
Sprejmi dar kruha
in vina, o Bog,
saj je daritev
vseh tvojih otrok.
Vredna in čista naj
dviga se k tebi v raj
naša daritev sedaj.
Svet si, svet, trikrat
svet, Bog naš Gospod,
polna vsa zemlja
je tvojih dobtrot.
Tebe blagrujeta,
tebe proslavljata,
zemlja in sveto nebo.
Glej na te darove,
glej na nas, Gospod,
vse ti podarimo,
združi nas s seboj!
Saj v tvoji maši
je naša maša
v tvojem življenju
naše življenje.
Kaj naj ti darujemo,
Stvarnik naš Gospod?
Tu je naša beda,
sprejmi jo Gospod!
Saj v tvoji maši
je naša maša
v tvojem življenju
naše življenje.
Darujemo, Gospod,
vse svoje ti radosti,
ker sam največja naša si radost.
Darujemo, Gospod,
vse svoje ti bridkosti,
saj sam trpel največjo si bridkost,
saj sam trpel največjo si bridkost.
Darujemo, Gospod,
ti drage sestre brate,
vse njih molitve, delo in skrbi.
Da verovali vsi,
zaupali bi vate,
ljubili s čistim srcem te vse dni,
ljubili s čistim srcem te vse dni!
V občestvu združeni
ti pojemo veselo
nebeško pesem: “Svet, svet, svet
Gospod!”
O daj, da bo srce
za tebe nam gorelo
in tebe naj slavi človeški rod,
in tebe naj slavi človeški rod!
Darujem Ti ljubezen, ki v meni živi,
sprejmi ta dar, Gospod.
Tu je moja sreča, vse moje skrbi,
vsak utrip srca darujem Ti.
Ti, Gospod, si v tem kruhu in vinu,
tu Tvoje je telo in tvoja kri.
Vedno si za nas se daroval,
zdaj sprejmi te darove radosti.
In vsaka moja misel v tem dnevu,
Gospod, zate naj se rodi.
Tu je trenutek, ki me vzradosti,
vsak življenja dan darujem Ti.
Ti, Gospod, si v tem kruhu in vinu,
tu Tvoje je telo in tvoja kri.
Vedno si za nas se daroval,
zdaj sprejmi te darove radosti.
Kakor je bil ta kruh,
ki ga lomimo,
prej raztresen po gorah,
zgneten eno je postal.
Tako naj se zbere tvoja cerkev
ob koncu zemlje v tvoje
kraljestvo.
Kakor je bila pijača,
ki jo pijemo,
skrita v grozdnih jagodah
in je vino postala.
Tako naj se zbere tvoja cerkev
ob koncu zemlje v tvoje
kraljestvo.
Kruh in vino povzdiguje
na oltarju mašnik zdaj.
Tebi Oče ga daruje,
da bi vsi dosegli raj.
Milostno sprejmi daritev,
večni Oče z naših rok
in poslušaj zdaj molitev
svojih zemeljskih otrok.
Sina tvojega daritev
tebe, Oče, naj slavi
naša prošnja in molitev
tvojo jezo pomiri.
Cerkev naj se posvečuje
k tebi kliče narode,
pot v nebo nam razsvetljuje,
pogubljenja varuje.
Zemlja, morje, vsa narava,
Bog, je delo tvojih rok.
“Tebi čast in večna slava!”
poje ti vesoljni krog.
Mi, Gospod smo ljudstvo tvoje,
vzemi nas po smrti v raj;
tam nebeški zbor ti poje
čast in slavo vekomaj.
Kruh in vino smo prinesli
tebi, Oče, na oltar,
te darove blagoslovi,
z njimi sprejmi tudi nas.
Saj otroci vsi smo tvoji,
ti pa dobri Oče naš.
Kruha ni dovolj na zemlji,
mnogo lačnih je otrok,
naše prošnje ti usliši,
daj jim kruha, dobri Bog.
Saj otroci vsi smo tvoji,
ti pa dobri Oče naš.
Mašnik k darovanju
nas povabil je,
v svetem spoštovanju,
Bog, častimo te.
Naših src molitev
dviga se v nebo,
naša naj daritev
ti prijetna bo.
Delo in trpljenje
ti darujemo,
svoje ti življenje
posvečujemo.
Sprejmi v varstvo svoje
ves človeški rod;
ki ljubezni tvoje
žejen je Gospod.
Gospodar narave,
Kralj nebesnih čet,
polna tvoje slave,
sta nebo in svet.
Svet, svet, svet ti poje
ves človeški rod,
vse je delo tvoje,
slava ti Gospod.
Miza, okrog nje
so zbrani dvanajsteri
in med njimi JEZUS.
Na belem prtu
je vino in kruh,
na belem prtu
je vino in kruh.
“To telo je moje,
kri za vas prelita,”
govori jim JEZUS.
V kruhu je Jezus
in v vinu je kri,
v kruhu je Jezus
in v vinu je kri.
Ob oltarni mizi
zbiramo se verni,
takrat pride JEZUS.
Na sveti mizi
je hrana z nebes,
na sveti mizi
je hrana z nebes.
Oče večni na oltar
tebi smo prinesli v dar:
kruh in vino in življenje,
svoje delo in trpljenje.
Milostno ta sprejmi dar,
Bog, naš Stvarnik in vladar.
Kruh spremenil mašnik bo
v Sina tvojega Telo,
vino v Rešnjo Kri njegovo,
ki naznanja dobo novo
milosti in upanja
in življenja večnega.
Svet, svet, svet nebes Vladar,
ki prihajaš na oltar!
Moli rajska te višava,
služi zvesto ti narava.
z angeli ti poje svet:
svet, Gospod nebesnih čet.
Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, darove te,
z njim ljudstvo posvečuje
ti misli in želje.
To kruha je in vina
za grehe naše dar,
da veličastvo Sina
v njem pride na oltar,
v njem pride na oltar.
O sprejmi darovanje,
preljubi Stvarnik naš,
da grehov odpuščanje
in milost nam podaš.
Telo bo iz kruha sveto,
iz vina sveta Kri.
Bo duši zlo odvzeto,
da tebi spet živi,
da tebi spet živi.
Zapojmo: sveto, sveto
naj božje bo ime;
vsekdar za dobro vneto
naj naše bo srce.
Zbor angelski prepeva
čast večnega Boga,
iz naših ust odmeva
naj hvala do neba,
naj hvala do neba!
Zvonček k darovanju
nas povabil je,
v svetem spoštovanju,
Bog, častimo te.
Naših src molitev
dviga se v nebo,
naša naj daritev
ti prijetna bo.
Delo in trpljenje
ti darujemo,
svoje ti življenje
posvečujemo.
Sprejmi v varstvo svoje
ves človeški rod;
ki ljubezni tvoje
žejen je Gospod.
Gospodar narave,
Kralj nebesnih čet,
polna tvoje slave,
sta nebo in svet.
Svet, svet, svet ti poje
ves človeški rod,
vse je delo tvoje,
slava ti Gospod.
Bog Oče, ki v nebesih
kraljuješ vekomaj,
na duši in telesu
svoj blagoslov nam daj!
Naj bode posvečeno
presveto tvoje ime!
Žive naj tebi v slavo
vsi narodi zemljé.
Kraljestvo tvoje pridi
in vladaj v srcih ti;
presveta tvoja volja
naj vselej se zgodi.
Daruj nam vsak dan kruha
za dušo in telo;
naj sveto obhajilo
še v smrti hrana bo.
Odpusti, Bog nebeški,
da smo žalili te:
iz srca odpustimo
tud’ mi dolžnikom vse.
Ne vpelji nas v skušnjavo
in zla odreši nas,
da bomo tebi hvalo
dajali večni čas.
Dajte luči, jasnih luči,
da posvetiim v tihi hram,
kjer prebiva kralj vesoljstva,
dobri Jezus čisto sam.
Dajte ognja, da zanetim
hladne zemlje mrzli rod,
rod sebični, v čigar sredi
sam med tujci je Gospod.
Dajte mi ljubezni baklo,
da jo vržem med ljudi!
Morda le srce vsaj eno
zanj v ljubezni zagori.
V prah ljubezni se pogreza,
človek ljubi prazno smet;
evharistične ljubezni
ne pozna, ne ljubi svet.
Duša Kristusova posveti me.
Telo Kristusovo zveličaj me.
Kri Kristusova napoji me.
Voda strani Kristusove operi me
Trpljenje Kristusovo utrdi me.
O dobri Jezus usliši me.
V svoje rane sprejmi me.
Od tebe se ločiti ne pusti me.
Pred hudim sovražnikom
brani me.
Ob uri moje smrti pokliči me.
In k tebi priti pusti me,
da bom s tvojimi svetniki
hvalil te na vekov veke.
Amen.
Globoko vsi se priklonimo,
s ponižnim srcem počastimo
v podobi Kruha belega,
Gospoda pričujočega,
Gospoda pričujočega!
Zapojmo: sveto trikrat sveto,
Telo Zveličarja presveto!
Prihajaš v ranjeno srce,
da nam zaceliš rane vse,
da nam zaceliš rane vse.
Ti, Jezus, Kruh si najsladkejši,
dobrote poln in najsvetejši!
Krepčaj nas s kruhom angelskim
o Jezus sveti božji Sin,
o Jezus sveti božji Sin!
Hvala večnemu Bogu!
Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarniku dobrotniku
večno slavo zadonite!
Zbori angelski pojo,
hvali zemlja in nebo.
Sveti, sveti, sveti Bog!
Vse je polno tvoje slave.
Tebe moli zemlje krog,
molijo nebes višave.
Vsi svetniki te časte,
vsi pravični te slave.
Hvaljen troedini Bog,
Oče, Sin in Duh presveti!
Iz pregrehe vseh nadlog
hotel si naš rod oteti.
Jezus naš Odrešenik
v smrti milostni sodnik!
Večni Bog in Kralj nebes
se poniža nam za brata;
nam živi in nam umre,
nam odpira rajska vrata.
Nam daruje Rešnjo kri,
naj očisti vse ljudi.
Bodi, Bog, na milostljiv,
varuj greha nas in zmote.
Ti si svet in ljubezniv,
si usmiljen, poln dobrote.
Vodi naše duše v raj,
čast izvoljenih nam daj.
Hvali, svet, Odrešenika
in pastirja zvestega.
Hvali, duša, Učenika,
hvali svoj’ga ženina.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
Jezus nas je močno ljubil,
je za nas življenje dal;
da bi se nihče ne zgubil,
se za nas je daroval.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
Prej ko se od tod je ločil,
je zapustil nam spomin;
svoje je Telo izročil
v hrano nam sam božji Sin.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
To je nam nebeška mana,
kruh življenja večnega;
to je prava dušna hrana
in zaklad zveličanja.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
Kdor to hrano vredno uživa,
naj se smrti ne boji,
ljubi Jezus v njem prebiva,
on pa v Jezusu živi.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
Kakor na zeleni paši,
pase Jezus jagnjeta,
v obhajilu duši naši
novo moč življenja da.
Zdaj povzdigni srce svoje,
jezik glasno naj zapoje
čast in hvalo Jezusu,
našemu Zveličarju.
Jezus je pot,
resnica in življenje.
Jezus je pot,
resnica in življenje.
Jezus je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
V prijateljstvu je pot,
resnica in življenje.
V prijateljstvu je pot,
resnica in življenje.
V prijateljstvu je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
V ljubezni je pot,
resnica in življenje.
V ljubezni je pot,
resnica in življenje.
V ljubezni je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
V srcu je pot,
resnica in življenje.
V srcu je pot,
resnica in življenje.
V srcu je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
V molitvi je pot,
resnica in življenje.
V molitvi je pot,
resnica in življenje.
V molitvi je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
V daritvi je pot,
resnica in življenje.
V daritvi je pot,
resnica in življenje.
V daritvi je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
Pri maši je pot,
resnica in življenje.
Pri maši je pot,
resnica in življenje.
Pri maši je pot,resnica in
življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
Kje je ta pot,
resnica in življenje.
Kje je ta pot,
resnica in življenje.
Kje je ta pot,resnica in
življenje,
življenje, resnica,
Jezus pot.
Da, On je pot,
resnica in življenje.
Da, On je pot,
resnica in življenje.
Da, On je pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
On je ta pot,
resnica in življenje.
On je ta pot,
resnica in življenje.
On je ta pot,
resnica in življenje,
življenje, resnica,
Jezus je pot.
Jezus moj, ljubim Te,
bolj kot vse drugo
ljubim Te!
Vse, kar je v meni,
naj prepeva Ti!
Jezus moj, ljubim Te.
Jezus moj, hvalim Te,
bolj kot vse drugo
hvalim Te!
Vse, kar je v meni,
naj prepeva Ti!
Jezus moj, hvalim Te.
Jezus moj, kličem Te,
bolj kot vse drugo
kličem Te!
Vse, kar je v meni,
naj prepeva Ti!
Jezus moj, kličem Te.
Jezus moj, molim Te,
bolj kot vse drugo
molim Te!
Vse, kar je v meni, naj
prepeva Ti!
Jezus moj, molim Te.
Jezus moj, iščem Te,
bolj kot vse drugo
iščem Te!
Vse, kar je v meni, naj
prepeva Ti!
Jezus moj, iščem Te.
Jezus moj, prosim Te,
bolj kot vse drugo
prosim Te!
Vse, kar je v meni, naj
prepeva Ti!
Jezus moj, prosim Te.
Jezus moj, čakam Te,
bolj kot vse drugo
čakam Te!
Vse, kar je v meni, naj
prepeva Ti!
Jezus moj, čakam Te.
Jezus naj živi!
Moje duše hrepenenje,
srca sladko koprnenje
naj bo ljubi Jezus sam,
njemu vse življenje dam.
Jezus naj živi!
Jezus v meni naj živi!
Jezus naj živi!
V mojem srcu naj stanuje,
vseh pregreh ga očiščuje;
naj kreposti vanj sadi,
rast nebeško jim deli.
Jezus naj živi!
Jezus v meni naj živi!
Jezus naj živi!
Naj v težavah me podpira,
v meni greha kal zatira,
naj skušnjave odpodi,
v bojih zmago podeli.
Jezus naj živi!
Jezus v meni naj živi!
Jezus naj živi!
V moji duši naj kraljuje,
svete misli navdihuje,
rajske želje naj budi,
voljo vso mi posveti.
Jezus naj živi!
Jezus v meni naj živi!
Kralj neba je na oltarju,
nežno k sebi vabi me.
Z milostjo me bo osrečil,
dal mi bo zaklade vse.
Božja mati, zvezda zlata,
v duši svetlo luč prižgi,
ki bo za Boga plamtela
vsak trenutek mojih dni.
Jezus, kralj, v srce mi pridi,
dobrohotno v njem kraljuj,
vodi misli in besede,
vsa dejanja navdihuj!
K tebi, Jezus ljubeznivi,
k tebi le srčno želim.
O trenutki milostljivi,
ko pri tebi se mudim.
Ali strah srčnost mi jemlje,
trepetam uboga stvar:
Kdo sem jaz? Le prah sem
zemlje, ti vesoljstva si vladar.
Daleč luč nam sije sončna,
razsvetljuje krog neba;
ti, usmiljenost neskončna,
siješ dalje, v dno srca.
Mili Jezus, sam me vabiš,
naj le k tebi prihitim.
Vse žalitve rad pozabiš,
če skesan se spokorim.
V srcu milost mi pomnoži,
Jezus sonce rajsko ti,
da enako sončni roži
le po tebi hrepeni.
K tebi Jezus ljubeznivi,
k tebi le srčno želim;
daj, da v zvezi zaupljivi
vekomaj s teboj živim.
K tebi želim, moj Bog,
k tebi, moj Bog,
če boš poslal bridkost
ali radost.
Tebe bom ljubil zdaj,
zdaj in na vekomaj.
K tebi želim, moj Bog,
k tebi, moj Bog.
Strma je pot v nebo,
strma zelo,
ali lahka s teboj,
ti greš z menoj.
Marija tam stoji
in mi naprej veli.
K tebi želim, moj Bog,
k tebi, moj Bog.
Zdaj je še temna noč;
pošlji pomoč,
da ne omagam zdaj,
roko podaj!
Kadar pa pride dan,
pel ti bom ves vdan.
K tebi želim, moj Bog,
k tebi, moj Bog.
Mogočno se dvigni
nam spev iz srca
v pozdrav Rešeniku,
Vladarju sveta!
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti
nam gospoduj!
Darujemo vdano
ti svoje srce,
dejanja besede,
vse misli, želje.
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti
nam gospoduj!
Poživi nam vero
v presveto skrivnost,
večerje nebeške,
vseh svetih sladkost.
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti
nam gospoduj!
Utrdi, Zveličar,
nam upanje zdaj;
po Rešnjem telesu
obetaš nam raj.
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti
nam gospoduj!
Ljubezen gorečo
nam v srcih užgi
do hostije bele,
do Rešnje Krvi.
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti
nam gospoduj!
Nič ne de, če so poti
polne senc ali luči,
če me vodiš za roko,
vse molitev je lahko.
Na obali te čakam
skupaj z izgubljenimi,
ki te prosijo vroče:
svojo jim ljubezen vlij.
Nič ne de, če so poti
polne senc ali luči,
če me vodiš za roko,
vse molitev je lahko.
Iščem Tvoje obličje,
vsepovsod oziram se,
ko zagledam Gospoda,
sprejmem v svoje ga srce.
Nič ne de, če so poti
polne senc ali luči,
če me vodiš za roko,
vse molitev je lahko.
Pridi, pridi, učitelj,
saj pripravljeni smo že,
slišal si naše klice,
dom tvoj naše bo srce.
Nič ne de, če so poti
polne senc ali luči,
če me vodiš za roko,
vse molitev je lahko.
Vsem, ki dvomijo Vate,
tvoje ime povedal bom:
“Bog ljubezni, dobrote,”
vstali Jezus, naš Gospod. N..
Oče naš nebeški,
moli rod človeški,
posvečeno bodi
tvoje ime povsodi!
Kralj naš večni bodi,
tvoja volja vodi,
kakor nebeščane,
tudi nas zemljane.
Daj nam vsak dan kruha
za telo in duha!
Oče vse dobrote,
zabi naše zmote!
Bratom odpustimo,
dobro jim želimo.
Gasi strasti plamen,
zla nas varuj. Amen.
O Jezus, sladki moj spomin,
veselje srčnih globočin,
nad med pa in sladkosti vse
navzočnost tvoja sladka je,
navzočnost tvoja sladka je.
Ne peva se nič lepšega,
ne sliši nič milejšega;
in slajše misli tudi ni,
kot si preljubi Jezus ti,
kot si preljubi Jezus ti.
Usmiljen grešnike svariš,
spokornim upanje deliš;
si dober ko te iščejo,
o kaj še če te najdejo,
o kaj še če te najdejo!
Naš jezik je ne dopove
in črka ne sladkosti te,
kaj on okusi, kaj ima,
ki Jezusa ljubiti zna,
ki Jezusa ljubiti zna.
O kam Gospod gre tvoja pot?
Stopinje kam peljajo?
Se že mrači, se dan temni
in zvezde že migljajo,
se že mrači, se dan temni
in zvezde že migljajo.
Zveličar moj, le tu obstoj,
te čem pod streho vzeti;
je hišica sirotica,
pa željna te sprejeti,
je hišica sirotica,
pa željna te sprejeti.
Gospod želim in hrepenim,
da spolniš srčne želje:
Posveti me, naj ljubim te,
dovrši mi veselje,
posveti me, naj ljubim te,
dovrši mi veselje!
Glej, srce ti s cvetlicami
prav lepo čem oplesti,
ti bodeš tam prebival sam
o Jezus, Ženin zvesti,,
ti bodeš tam prebival sam
o Jezus, Ženin zvesti!
Ponižno tukaj pokleknimo
in z vernim srcem počastimo
nebeškega Zveličarja!
V podobi kruha je pred nami.
O, da bi z vnetimi željami
hvaležno vsi molili ga,
hvaležno vsi molili ga!
O, bodi moljeno, češčeno,
nam iz ljubezni podeljeno
presveto Jezusa Telo!
Ti bodi dušam posvečenje,
zastava trdna jim v življenje,
sladka popotnica v nebo,
sladka popotnica v nebo.
Pozdravljena, o Kri častita,
za grehe vseh ljudi prelita
iz svete Jezusa strani!
Naj cena tvoja nam izmije
vseh grehov naših hudobije,
srčnost naj v bojih nam deli,
srčnost naj v bojih nam deli.
Pridi k nam, Gospod,
pridi k nam!
Pridi k nam, Gospod,
pridi k nam!
Pridi k nam, Gospod,
pridi k nam,
pridi, Gospod naš Bog!
Vsi te prosimo,
pridi k nam!
Vsi te prosimo,
pridi k nam!
Vsi te prosimo,
pridi k nam,
pridi, Gospod naš Bog!
Sami smo Gospod,
pridi k nam!
Sami smo Gospod,
pridi k nam!
Sami smo Gospod,
pridi k nam,
pridi, Gospod naš Bog!
V tebe upamo,
pridi k nam!
V tebe upamo,
pridi k nam!
V tebe upamo,
pridi k nam,
pridi Gospod naš Bog!
Vsi Te čakamo,
pridi k nam!
Vsi Te čakamo,
pridi k nam!
Vsi Te čakamo,
pridi k nam,
pridi, Gospod naš Bog!
Ti si naše vse,
pridi k nam!
Ti si naše vse,
pridi k nam!
Ti si naše vse,
pridi k nam,
pridi, Gospod naš Bog!
Pridi, ljubi Jezus,
pridi mi v srce,
težko te že čakam,
veselim se že.
Da si Bog in Stvarnik,
to priznam vsekdar,
v hostiji te molim,
moje duše žar.
Trdno upam vate,
ker si vir dobrot;
kličem ti hvaležno:
Ljubim te, Gospod.
Žal so mi vsi grehi,
bridko me skele,
vse kar tebe žali,
zame je gorje.
Pridi, dobri Jezus,
srečen bom s teboj;
pridi in ostani
vekomaj z menoj!
Pridi skoraj, Jezus moj,
tesno združi se z menoj,
da te več ne izgubim,
in s teboj v nebo hitim.
Kralj nebes poniža se,
tebi duša bliža se;
Ženin tvoj je plemenit,
Luči večne je odsvit.
O, pripravi se, srce,
pusti svetne vse želje!
Glej bogastva v tebi ni,
Jezus sam ga podeli.
Pridi, pridi, Jezus moj,
skoraj združi se z menoj!
Le po tebi hrepenim,
da s teboj v nebo hitim.
Sam nas kličeš dobri Jezus:
Pridite vsi k meni,
ki ste trudni in slabotni,
z grehi obteženi!
Mi smo trudni ljubi Jezus,
od skrbi in boja;
naj krepča nas v težkih urah
Kri presveta tvoja!
Milost tvoja naj nas spremlja
skozi vse življenje,
z njo bomo odšli veseli
v boje in trpljenje!
Slavi Boga,
slavi Boga, slavi Boga,
moja duša, slavi Boga.
Nikdar srce
ne bo pozabilo,
kar nam je storil Gospod.
Slavi Boga,
slavi Boga, slavi Boga,
moja duša, slavi Boga.
Ker on odpušča
vse tvoje grehe
in te ozdravlja ran.
Slavi Boga,
slavi Boga, slavi Boga,
moja duša, slavi Boga.
Smrti rešuje
tvoje življenje
in te z usmiljenjem venča.
Slavi Boga,
slavi Boga, slavi Boga,
moja duša, slavi Boga.
Kakor nebo
visoko nad zemljo,
je milost njegova nad tabo.
Slavi Boga,
slavi Boga, slavi Boga,
moja duša, slavi Boga.
Slavi Boga,
zahvali se Bogu,
hvali Boga moja duša.
Tebe ljubi moja duša,
o Zveličar moj!
Tvojo naj sladkost okuša,
daj ji pokoj svoj!
Pridi, pridi,
skleni se z menoj!
Naj bo skoraj srce moje
dom prijeten tvoj.
Sladki Jezus, hočem dati
čisto ti srce;
tvojo voljo spolnjevati
moje so želje.
Pridi, pridi,
skleni se z menoj!
Naj bo skoraj srce moje
dom prijeten tvoj.
Jezus, ti pri nas ostani,
ko se bliža noč;
s svojim nas telesom hrani,
bodi nam v pomoč!
Pridi, pridi,
skleni se z menoj!
Naj bo skoraj srce moje
dom prijeten tvoj.
Tebe molim, Jezusa,
v hostiji tu skritega,
vse veselje in vse želje
srca mojega.
Z angeli te tu slavim,
molim, hvalim in častim.
Jezus mili, v vsaki sili
k tebi pribežim.
Jezus, o prijatelj moj,
blagoslov daruj mi svoj.
Z mano bodi in povsodi
mi ob strani stoj.
Ko večer se mi stori,
dan življenja se stemni
takrat tudi se ne mudi,
dušo sprejmi ti.
V raju naj uživam te,
in radujem v tebi se,
daj, da večno tamkaj srečno
v lice gledam te!
Usmiljeni Jezus,
ozri se na me,
iskrene se dvigajo
k tebi želje,
naj ljubim srčno
le tebe samo,
ki svoje razkrivaš
Srce mi lepo.
Če joka sirota,
tolažbo deliš,
za ovco zgubljeno
pa sam se solziš.
Naj ljubim gorko
le tebe samo.
Usmiljen me vzdigni
na ramo svojo!
Ko v družbo nebeško
boš srca jemal,
boš zvesto ljubezen
najviše dejal.
Saj ljubim zvesto
le tebe samo.
O, sprejmi me k sebi
v veselo nebo!
Veruj v Boga,
veruj v Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato veruj v Boga.
Upaj v Boga,
upaj v Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato le upaj v Boga.
Ljubi Boga,
ljubi Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato le ljubi Boga.
Slavi Boga,
slavi Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato le slavi Boga.
Moli Boga,
moli Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato le moli Boga.
Hvali Boga,
hvali Boga.
Dal ti bo prečudovite stvari,
zato le hvali Boga.
V tabernaklju tiho bivaš,
dobri Jezus, dan in noč.
Milo k sebi nas pozivaš
iz palač in bornih koč:
“Pridite, trpeči, k meni,
vam srce razveselim.
Pridite vsi obteženi,
vam bremena osladim.”
K tebi, glej, smo prihiteli,
nočemo naslad sveta;
radi tebe bi imeli
za prijatelja svoj’ga.
Znane so ti naše reve,
veš, da mi smo brez moči:
Vlij moči za bridke dneve,
stoj na strani sred’ noči.
Srca naša nam očisti,
v milosti naj zažive,
da v ljubezni vedno čisti
zate zaplamte, gore.
Ti stopinje naše vodi,
kaži pravo, svetlo pot!
Ti pred nami vedno hodi,
saj si dobri naš Gospod.
Zdaj se zbudi, duša moja,
zvonček kmalu bo zapel!
Zdaj bo prišla ura tvoja,
ko te Jezus bo objel.
Blaženi vsi nebeščani
že pripravljeni stoje;
sem kot priče so pozvani,
kjer se duše pogoste.
Pridi tudi, božja Mati,
tudi ti pomagaj mi,
da pripravljen jaz med svati
bom pri mizi angelski.
Vse stvari ga počastite:
sonce, zvezde,vse moči
in z menoj ga vsi hvalite,
v srcu mojem zdaj živi.
Živo verjem, Jezus, v te,
trdno upam, ljubim te.
Srce moje naj bo tvoje,
ti pa, Jezus, moj.
Grehov se kesam srčno,
naj mi v odpuščanje bo.
Srce moje naj bo tvoje,
ti pa, Jezus, moj.
Glej, po tebi hrepenim
in prejeti te želim.
Srce moje naj bo tvoje,
ti pa, Jezus, moj.
Jezus, blagoslov nam daj,
nas po smrti vzemi v raj.
Srce moje naj bo tvoje,
ti pa, Jezus, moj.
Zdaj še, Mati ljuba ti,
plašč nad nami razprostri.
Ti nas brani, nas ohrani
Jezusu zvesté.
O srečna duša, blagor ti,
ki Jezusa prejela si.
Glej našla si zdaj ženina,
ki v sebi vso sladkost ima,
sladkost ima.
Presrečno tudi je telo,
ki prejme Jezusa lepo;
v nebeški časti sodni dan
dejano bo na desno stran,
na desno stran.
Srce veselo poskakuj,
ljubezen božjo oznanjuj.
Tvoj Bog in Kralj, nebes radost,
postal je tvoj preljubi gost,
preljubi gost.
Vsa srca, oglasite se,
v zahvalni spev združite se:
Oj, hvala, Jezus, tebi zdaj
in slava, čast na vekomaj,
na vekomaj!
Glasno zapojmo,
čast povzdigujmo;
v hostiji beli Jezus je skrit,
pred nas postavljen,
vedno pripravljen
svoje ovčice blagoslovit.
Sveto, sveto, čez vse je sveto.
Sveto, sveto je Jezusa
Rešnje telo.
Roke sklenimo,
lepo prosimo:
usmili se, Jezus, ubogih sirot!
Teb’ se izročimo,
srčno želimo,
ti blagoslovi zemeljski rod. Sveto,
sveto, čez vse je sveto.
Sveto, sveto je Jezusa
Rešnje telo.
Tebe častiti,
verno moliti
množica zbrana tukaj želi.
Sprejmi jo v slavo,
v rajsko višavo,
kjer te brez konca pesem slavi.
Sveto, sveto, čez vse je sveto.
Sveto, sveto je Jezusa
Rešnje telo.
Glasno zapojmo,
čast povzdigujmo;
v hostiji beli Jezus je skrit,
pred nas postavljen,
vedno pripravljen
svoje ovčice blagoslovit.
Roke sklenimo,
lepo prosimo:
usmili se, Jezus, ubogih sirot!
Teb’ se izročimo,
srčno želimo,
ti blagoslovi zemeljski rod.
Tebe častiti,
verno moliti
množica zbrana tukaj želi.
Sprejmi jo v slavo,
v rajsko višavo,
kjer te brez konca pesem slavi.
Jezik moj, skrivnost opevaj:
Rešnje Jezusa Telo,
Dragoceno Kri prelito,
ki je svet odkupljen z njo.
Sin je Matere presvete
Kralj, ki rešil je zemljo.
Iz brezmadežne Device
se rešenje nam rodi
seme božje blagovesti
seje vse življenja dni:
z delom čudežne modrosti
tek življenja dovrši.
Z brati pri večerji zadnji
spolni zakoniti red;
po obedu sam postane
jagnje, ki rešuje svet;
z lastnimi rokami daje
dvanajsterim sebe v jed.
On, ki večna je Beseda,
nov obred nam podeli,
ko z besedo kruh in vino
spremeni v Telo in Kri.
Na zaznajo tega čuti,
vera nas dovolj uči.
V zakramentu vse svetosti
počastimo Jezusa;
v novi daje nam skrivnosti
Kruh življenja večnega;
v naših čutov pa slabosti
živa vera luč nam da.
Tebi Oče z ljubim Sinom,
čast pojo naj vse stvari;
Svetega Duha enako
naj slave jeziki vsi.
Troedinemu naj Bogu
slava vekomaj doni.
Amen.
Jezus, ti si vinska trta,
polna milosti odprta.
Mi mladike tvoje smo,
ki na tebi rastemo,
ki na tebi rastemo.
Vzdigni, Jezus, roke svoje,
blagoslovi ljudstvo svoje.
Milost svojo nam podaj,
daj nam priti v sveti raj,
daj nam priti v sveti raj!
O Marija, ti Devica,
bodi naša pomočnica,
zdaj in pa poslednji čas
prosi ti Boga za nas,
prosi ti Boga za nas.
Preden se od tod podamo,
božjo službo dokončamo,
še iz srca vnetega
počastimo Jezusa,
počastimo Jezusa.
Molite, angeli,
strmite vse stvari,
vaš Stvarnik in Gospod
se bliža v dom sirot.
Odpri se sveti raj
pomoč mi svojo daj,
da vzljubim Jezusa
in vredno prejmem ga.
O pridi, Jezus moj,
naj sklenem se s teboj,
očisti mi srce,
odstrani zmote vse!
Odpri se sveti raj
pomoč mi svojo daj,
da vzljubim Jezusa
in vredno prejmem ga.
Po tebi hrepenim,
le tebe si želim,
osreči dušo mi,
o Jagnje božje ti!
Ob mizi angelski
naj kruh me tvoj živi;
v nadzvezdni dom od tod
mi kaži, Jezus, pot!
Najsvetejši, tebe počastimo
in ponižno se priporočimo.
Usliši svoje ljudstvo,
Jezus usmiljeni,
ki pred tabo zdaj kleči.
Blagoslovi, Jezus, pričujoče,
pred teboj ponižno vzdihujoče;
Milostljivi Jezus,
nam vsem skupaj zdaj
blagoslov svoj sveti daj!
Zdaj smo sveti blagoslov prejeli,
pojmo hvalo Jezusu veseli.
Ljubi Jezus,
bodi vedno ti pri nas
zdaj in pa poslednji čas.
Nizko se, kristjani, priklonimo,
živo vero v srcu obudimo;
Najsvetejši zakrament
je pred očmi:
Jezusa Telo in Kri.
Jezus, ti si naša vsa dobrota,
kdor te nima je zares sirota.
Vsako noč želim
pod tvojim varstvom spat,
vsako jutro s tabo vstat.
Jezus, ti si za nas kri prelival,
ti si naše grešne duše umival.
Ljubim, srčno ljubim
tvojo sveto stran,
tvojih pet krvavih ran.
O ljubezen neizrečena, sveta,
tebi bodi čast in slava peta!
Srce Jezusovo,
ljubim te nad vse,
prosim, blagoslovi me!
Pridi molit, o kristjan,
po ljubezni sveti užgan,
ker je Jezus v Zakramentu
iz ljubezni dan.
Tukaj svete so reči,
Jezusa Telo in Kri.
Duša, ktera njega uživa,
se ne pogubi.
Bodi hvaljen, Rešenik,
v vseh nadlogah pomočnik;
svojim vernim, tebi zvestim,
varuh in vodnik!
Spokorjenja daj solze,
grehov zbriši nam dolge.
Vera, upanje, ljubezen
v srcih naj žive.
Kadar nam umre telo,
vzemi dušo ti v nebo,
da se bomo veselili
vekomaj s teboj.
Angeli lepo pojejo,
rožo Marijo kronajo.
Kronaj jo, kronaj, večni Bog,
Oče in Sin in Sveti Duh!
Božji svetniki rajajo,
rožo Marijo hvalijo
zavoljo Sina Jezusa,
vsega sveta Zveličarja.
Ptice pod nebom letajo,
slavo Mariji pojejo
zavoljo Sina Jezusa,
zemlje vesoljne Stvarnika.
Rože na vrtu cvetejo,
vence Mariji pletejo.
Bodi Marija, venčana
zavoljo Srca čistega!
Rožo Marijo vse časti,
čast ji dajajmo tudi mi:
Bodi češčena vekomaj
in nam izprosi sveti raj!
Bodi nam pozdravljena,
o nebes Kraljica,
nikdar dosti slavljena,
Mati in Devica!
Čista, vsa brez madeža
bila si spočeta,
greh in pekel zmagala,
v hipu prvem sveta.
Zvezda svetla jutranja,
vseh devic lepota,
radost zemlje in neba
tvoja je krasota.
Tebe Božji Sin izbral
je za mater sebi;
tebe Bog je mater zval,
bil podložen tebi.
Venec rajske zdaj časti
ti opleta glavo,
k tebi rado vse hiti,
vse ti daje slavo.
Milostno poglej na nas,
Mati, Bogu mila,
dobra bodi nam ves čas,
kot do zdaj si bila.
Češčena bodi, o Kraljica,
nebes in zemlje ti Gospa!
Mogočna, usmiljena Devica,
vsa čista in brezmadežna!
Marija k tebi uboge reve,
mi zapuščeni upijemo;
objokani otroci Eve
v dolini solz zdihujemo.
Češčena bodi, sveta Mati,
o Mati božje milosti!
tako te smemo imenovati,
ker Jezusa rodila si.
Marija k tebi uboge reve,
mi zapuščeni upijemo;
objokani otroci Eve
v dolini solz zdihujemo.
Češčena bodi, o Devica,
veselja naše in radost!
Češčena mila pomočnica,
tolaži naših src bridkost!.
Marija k tebi uboge reve,
mi zapuščeni upijemo;
objokani otroci Eve
v dolini solz zdihujemo.
Oči prijazne v nas obrni,
Kraljica, vsa dobrotljiva!
Prihodnje zlo od nas obrni
in nam pokaži Jezusa.
Marija k tebi uboge reve,
mi zapuščeni upijemo;
objokani otroci Eve
v dolini solz zdihujemo.
Češčena, milostna si ti,
o Marija
ker milost božjo našla si,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Neskončni Bog je sam s
teboj, o Marija
izročil ti zaklad je svoj,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Med ženami si blažena,
o Marija
nad druge vse povzdignjena,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Ti Mati božje milosti,
o Marija
glej k tebi pribežimo vsi,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Ti Mati našega Boga,
o Marija
za kar ga prosiš, vse ti da,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Pa tudi naša Mati si,
o Marija
in tvoji smo otroci mi,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Zatorej Mati, usmili se,
o Marija
ti sladko naše upanje,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Z doline solz te kličemo,
o Marija
pomagaj nam, zdihujemo,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Otroke svoje nas spoznaj,
o Marija
in svojo roko nam podaj,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Odpiraj božje nam Srce,
o Marija
izpolni naše ti želje,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
V to božje Srce deni nas,
o Marija
ohrani v njem na večni čas,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Pripelji vse nas v sveti raj,
o Marija
da te slavimo vekomaj,
o Marija!
Naša ljubljena Gospa
Jezusovega Srca,
prosi, le prosi Marija za nas!
Dajte, hribi in doline,
gozdi, travniki, planine,
vsi Devico počastite,
ki je lepše nima svet.
Vsi potoki žuboreči,
ljubki ptički žvrgoleči,
premogočni vseh Kraljici
pojte hvalo, pojte čast.
Vsi recite: o Devica,
kako lepa si, Kraljica!
Stvarnik, ki te je ozaljšal,
bodi vekomaj češčen.
Ti si sonce, srca greješ,
v njih gorko ljubezen seješ;
ti si luna, razsvetljena
po krasoti vseh nebes.
Lilija krasno bleščeča,
najprijetneje dehteča,
si brez madeža, vsa čista,
polna ljubeznivosti.
Jaz sem otrok Marijin,
sam Bog me je izbral.
Devico Najčistejšo
za Mater mi je dal.
Jaz sem otrok Marijin,
je jasna moja pot.
Saj angeli nebeški
me spremljajo povsod.
Jaz sem otrok Marijin,
potoček mi šumlja.
O čuvaj cvet nedolžni,
veli mi šmarnica.
Me mavrica pozdravlja,
mi zvezde govore:
Marija tvoja Mati,
z višave zre na te.
Jaz sem otrok Marijin,
se smrti ne bojim.
Na materinem Srcu
najslajše jaz zaspim.
Je angel Gospodov
oznanil Mariji
in ona je spočela
od Svetega Duha.
“Češčena si Marija!”
je angelski glas;
bo zadnja ura bila,
Marija prid’ po nas.
Marija je rekla:
“Glej, božja sem dekla
naj se mi zgodi,
kakor angel veli.”
“Češčena si Marija!”
je angelski glas;
bo zadnja ura bila,
Marija prid’ po nas.
In sveta Beseda
meso je postala
med nami prebivala,
je Jezus ji ime.
“Češčena si Marija!”
je angelski glas;
bo zadnja ura bila,
Marija prid’ po nas.
Poglejmo še v vice
na verne dušice.
usmili se, Jezus,
jih reši iz vic.
“Češčena si Marija!”
je angelski glas;
bo zadnja ura bila,
Marija prid’ po nas.
Čast bodi Očetu
in Sinu, Svet’mu Duhu,
kakor je b’lo v začetku,
tako na vekomaj.
“Češčena si Marija!”
je angelski glas;
bo zadnja ura bila,
Marija prid’ po nas.
Do Marije, do Marije
meni v prsih srce bije,
počastiti jo želim
za Marijo ves gorim.
Vsa si sveta, vsa si sveta
dvanajst zvezd ti venec spleta,
vsa si lepa, čista vsa,
prosta vsega madeža.
V rajski slavi, v rajski slavi
Jezus zdaj ti mati pravi.
V časti božje Matere
vladaš čiste angele.
O Devica, o devica,
čistih src svetla Kraljica,
ti očisti mi srce,
v svoje sprejmi me vrste.
Ko zarja zjutraj se razgrinja,
si moja misel ti, Marija;
podoba tvoja pred očmi
mi vedno miljena stoji.
Če skuša moč me zapeljiva,
si moja misel ti, Marija;
obraz megleni mi vedriš,
v trpljenju me ne zapustiš.
Ko se po zemlji noč razširja,
si moja misel ti, Marija;
brez misli nate ne zaspim,
brez nje nikdar se ne
zbudim.
In ko bo zadnja ura bila,
boš moja misel ti, Marija.
Ko bodo mi moči pošle,
o, nate bodem mislil še.
Ko zarja zlati nam gore,
Mariji darujem srce.
Lepo jo pozdravim,
iz srca ji pravim:
o prosi Marija za me,
o prosi Marija za me!
Ko sonce najvišje stoji,
mogočno se zvon oglasi;
pozdravim Devico,
nebeško Kraljico:
Marija podpiraj me ti,
Marija podpiraj me ti!
Ko sonce za goro hiti
in “Ave Marija” zvoni,
obljubim ti, Mati,
tvoj hočem ostati,
dokler ne zatisnem oči,
dokler ne zatsnem oči.
Lepa si, lepa si,
roža Marija!
Tebe časti vsa
nebeška družina.
Angelci lepo pojejo,
tebe Marija hvalijo.
Kar nam je Eva
nesrečna zgubila,
roža Marija nam
je zadobila:
ki je rodila Jezusa,
milega nam Zveličarja.
Vodi, Marija,
po pravi nas poti,
da nas nobena
skušnjava ne zmoti;
varuj in brani nas vse dni,
da nas sovražnik ne dobi.
Kadar pa morali
bomo umreti,
daj nam, Marija,
še enkrat prejeti
v Rešnjem Telesu Jezusa,
milega nam Zveličarja.
Lepšega v nebesih ni,
kakor si Marija ti,
s soncem si oblečena,
z zvezdami si kronana.
Bela bolj kot lilija,
čista in brezmadeža,
polna božje mislosti,
polna lepih čednosti.
Zborov angelskih radost,
vseh svetnikov si sladkost.
Tudi nam to srečo daj,
da nas sprejmeš k sebi v raj.
Mali cvet prinašam ti Marija,
Droben, bel
naj Tebi v čast dehti!
Zate že cveti, zate že diši
Šopek drobnih rož Marija!
Tebi se priporočim, Marija,
sprejmi me,
ko pred Teboj stojim!
K tebi hrepenim in se veselim
srečanja s Teboj Marija!
Narod moj za Te gori, Marija
k Tebi moli
ves slovenski rod!
Te častimo mi, ljubimo Te vsi,
varuj nas povsod, Marija.
Marija, Mati božja,
ti Mati milosti,
življenje naše v Bogu
obvaruj nam vse dni.
O Mati, čuj naš glas,
dobrotno usliši nas.
Marija, Mati božja,
ti zdravja si Gospa;
ozdravi nam telesa,
daj zdravja dušnega.
O Mati, čuj naš glas,
dobrotno usliši nas.
Marija, Mati božja,
prelepa si Gospa;
očisti naša srca,
da lepa bodo vsa.
O Mati, čuj naš glas,
dobrotno usliši nas.
Marija, Mati božja,
vse zemlje si Gospa;
izprosi za življenje,
kar nam potrebno je.
O Mati, čuj naš glas,
dobrotno usliši nas.
Marija, Mati božja,
kraljica si miru;
izprosi mirnih časov
od ljubega Sinu.
O Mati, čuj naš glas,
dobrotno usliši nas.
Marija, mati ljubljena,
češčena bodi ti!
Rodila si nam Jezusa,
zato te vse slavi.
Mi svoja srca ti damo,
zaupno k tebi kličemo:
Marija varuj nas,
Marija varuj nas!
Marija, o sladko ime,
v bridkosti nade žar;
ozdravljaš žalostno srce,
razveseliš vsekdar.
Zatorej ne prenehamo
in vedno k tebi kličemo:
Marija varuj nas,
Marija varuj nas!
Marija, naša boš pomoč,
ko svet nas zapusti;
ko nas objame smrtna noč,
nas milo sprejmi ti;
saj tebe, mater, ljubimo
in vedno k tebi kličemo:
Marija varuj nas,
Marija varuj nas!
Marija, Mati moja,
tolažba sladka meni,
siroti zapuščeni,
v dolini solzni si.
Ko jaz se spomnim nate,
se meni v prsih zgane;
radosti nepoznane
zapoje mi srce.
Kaj bi srce ne pelo,
zakaj bi se ne vnelo,
v radosti ne gorelo,
če k tebi se ozrem?
Vse svetle vidim zarje,
zmagujem vse viharje,
saj Mati božja var'je
me zvesto noč in dan.
O sladka Mati moja!
Ob tvoji roki roma
po poti tja do doma
naj varno tvoj otrok!
Ob koncu pa, Marija,
naj umrem v ljubezni tvoji,
končani bodo boji,
pri tebi bom doma.
Marija, pomagaj nam
sleherni čas,
na tebe ozira se
vsak izmed nas.
Marija, vse k tebi hiti;
Marija pomagaj nam ti!
Marija, pomagaj
in vodi nas ti,
da Bogu in tebi
zdaj bomo zvesti.
Marija, vse k tebi hiti;
Marija pomagaj nam ti!
Marija, pomagaj
rodovom zemlje,
da v božji ljubezni
in miru žive.
Marija, vse k tebi hiti;
Marija pomagaj nam ti!
Marija, pomagaj
sirotam vojske,
jih milostno sprejmi
na svoje Srce.
Marija, vse k tebi hiti;
Marija pomagaj nam ti!
Še enkrat zakličem
in prosim na glas:
nikar ne zapusti,
Marija, ti nas.
Marija, vse k tebi hiti;
Marija pomagaj nam ti!
Marija, skoz’ življenje
voditi srečno znaš;
ti pelji skoz’ trpljenje
življenja čolnič naš!
Ti krmi ga v valovih,
ti brani ga v vetrovih!
Marija, Marija,
hiti na pomoč!
Siroto zapuščeno
tu revščina teži;
tam dušo zadolženo
pekoča vest mori.
Bolnik tu omedljuje,
glej, k tebi vse vzdihuje:
Marija, Marija,
hiti na pomoč!
Poslušaj naše klice,
izprosi nam modrost,
da iščemo pravice,
skrbimo za svetost.
Da bi Boga ljubili
in tebe prav častili,
Marija, Marija,
hiti na pomoč!
Na poti skozi življenje
ti nisi nikdar sam,
s tabo skozi trpljenje
Mati Marija gre.
Spremljaj na poti življenja
nas, Mati Marija ti.
Čeravno ti pravijo drugi,
da je ta pot zaman,
za tabo svet se spreminja,
novi vstaja svet.
Spremljaj na poti življenja
nas, Mati Marija ti.
Če na tem svetu samoten
hodi ubog otrok,
daj usmiljen mu roko,
rad stopi z njim v korak.
Spremljaj na poti življenja
nas, Mati Marija ti.
Če tvoji koraki se zdijo
nesmiselni napor,
drugi ti že sledijo,
hodil nisi zaman.
Spremljaj na poti življenja
nas, Mati Marija ti.
O Devica, pomočnica,
bila si in boš nam ti.
Le sladkosti in blagosti
tvoja roka nam deli.
Čast Marije naj razlije
se po svetu krog in krog.
Njo častimo in prosimo,
naj odreši nas nadlog.
Ljuba mati v zarji zlati,
ti tolaži nam srce!
V vseh slabostih in bridkostih
grenke briši nam solze!
In ob smrti v raj odprti
srečno nam dospeti daj,
kjer veseli hvalo peli
tebi bomo vekomaj.
Ko danica, tolažnica
v temni noči siješ nam.
Mati mila vedno bila
si ubogim grešnikom.
Vidiš silo in premilo
rada nam pomagaš ti.
Pri skušnjavah in težavah
tolažnica vedno si.
O Devica, zvezd Kraljica,
o Marija, rajski cvet!
Te lepote, te čistote,
kot je tvoja nima svet.
Lilija še ni cvetela
tako lepa kot si ti;
Roža draga te ne zmaga,
naj kraljev jo vrt rodi.
Luna mila je uklonila
se globoko pred teboj;
Zvezde svetle so se spletle
zgoraj v zlati venec tvoj.
O Marija moje želje!
Kadar spomnim se na te,
sveta radost in veselje
pride v žalostno srce.
Ti deliš veselje mir,
blage milosti si vir.
Ko na zemlji si zaspala
v Bogu srečno in mirno,
si v nebesih zasijala,
a ne vidi te oko.
A pri tebi so želje,
k tebi koprni srce.
Tebe v rajskih zdaj višavah
sveti angeli slave,
meni v zemeljskih težavah
bridko pa medli srce.
Naj do tvojih kdaj višin
pride solzne zemlje sin.
Vodi, vodi, srečno vodi
čolnič nam življenja ti;
v zadnji uri z nami bodi,
da se duša ne zgubi.
Takrat, ljuba Mati, daj
trudnim potnikom v svoj raj.
O Marija naša ljuba Mati,
sprejmi v milostno srce
verne vse, ki množice jih tvoje
danes ti priporoče.
O Marija, o Marija,
milostno imaš Srce;
K tebi, k tebi koprnijo
naše misli in želje.
Vse duhovne, o Marija Mati,
sprejmi v milostno Srce;
naše duše vedno jih težijo,
naši grehi jih skrbe.
O Marija, o Marija,
milostno imaš Srce;
prosi Sina, naj usliši
njih molitve in prošnje.
Naše starše, o Marija Mati,
sprejmi v milostno Srce;
ti jim vračaj, ti obilno plačaj,
noč in dan za nas skrbe.
O Marija, o Marija,
Materno imaš Srce.
Tvoji smo sinovi hčere,
K tebi srca hrepene.
Otročiče, o Marija Mati,
sprejmi v milostno Srce!
Tebe, dobro Mater, zapustiti
vekomaj noben ne sme.
O Marija, o Marija,
ti otroško imaš srce!
Vsi smo tvoji otročiči,
to je ljubo nam ime.
Vse nedolžne, o Marija Mati,
sprejmi v milostno srce!
Skrbno varuj angelsko nedolžnost,
varuj, da je ne izgube!
O Marija, o Marija,
ti deviško imaš Srce!
Vsi želimo tvoji biti,
tvoji bratje in sestre.
Žive, mrtve, o Marija Mati,
sprejmi v milostno Srce!
Ti za večno k sebi vse pokliči
nad oblake, nad zvezde!
O Marija, o Marija,
milostno imaš Srce!
Daj vsem vernim prav živeti,
da nebesa pridobe.
O Marija, o Marija.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
Zvezde se nad glavo ti bleščijo,
angeli te s pesmijo slavijo.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
O Marija, o Marija.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
Tvoj smehljaj blaži nam bolečine,
tvoj pogled nas vabi v višine.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
O Marija, o Marija.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
Ti mladini kaži pot lepote,
Ti nas uči čistosti dobrote!
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
O Marija, o Marija.
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
Ko prišel za nas bo čas ločitve
tvoje naj nas spremljajo molitve!
O Marija, o Marija,
kako si lepa ti!
Še gori ljubezen,
blažena Gospa.
Še si ti kraljica
mojega srca.
Mati, ne pozabi me!
Večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te.
Vene cvet mladosti,
gine časov tek;
a ljubezen moja,
Mati, traja v vek.
Mati, ne pozabi me!
Večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te.
Ti, nebeška zvezda,
kažeš meni pot;
vodi ti otroka
preko breznov zmot!
Mati, ne pozabi me!
Večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te,
večno jaz ne zabim te.
Pozdravljena, Mati dobrega sveta,
ti luč blagodejna z večnih višav,
o pošlji vsaj žarek božjega ognja
svoje svetosti otrokom nižav.
Mati, svetuj nam na zemeljski poti,
strma je, težka, korak negotov;
preko nevarnosti naj nam pomaga
tvoja beseda in tvoj blagoslov.
Pozdravljena, Mati dobrega sveta,
ti zvezda blesteča sredi noči,
na morju življenja v besnih viharjih
čolnič ti vodi nam preko čeri.
Mati, svetuj nam v temi nevere,
težki oblaki nad nami se pno;
vere katoliške drage svetinje
varuj, ohrani z mogočno roko.
Pozdravljena, Mati dobrega sveta,
ti sonce ljubezni, zarja rodov.
Ti duš apostolskih zvezda vodnica,
ti naš ponos si in up, blagoslov.
Mati, svetuj nam v zadevi največji,
dušo nam reši, saj božja je last;
pot nam pokaži, ki vodi v nebesa,
večna ti bodi zahvala in čast.
Po vrtovih smo nabrali rože,
Ti, ki si na svet prinesla sonce,
v gredah utrgali najlepši cvet.
razjasnila
noč
v
najlepši
dan,
V vence spletli smo molitve naše,
ti,
ki
lepa
si
kot
mlado
jutro,
zdaj polagamo jih na oltar. –
Mati
Vodnica
našihjedni.
Zate,si,Marija,
nagelj
in
rožmarin rožmarin, rožmarin,
zate Marija nagelj je in rožmarin,
za ljubezen in spomin.
Po vrtovih smo nabrali rože,
V tvojem licu je lepota dneva,
v gredah utrgali najlepši cvet.
v
tvojih
belih
rokah
skrit
je
mir,
V vence spletli smo molitve naše,
našo
srečo
v
svojem
srcu
nosiš,
zdaj polagamo jih na oltar. –
naše
solze
v tvojih
so je
očeh.
Zate,
Marija,
nagelj
in
rožmarin rožmarin, rožmarin,
zate Marija nagelj je in rožmarin,
za ljubezen in spomin.
Po vrtovih smo nabrali rože,
Ko na nebu zvezde se zbudijo,
v gredah utrgali najlepši cvet.
dan
umira,
noč
prihaja
v
vas,
V vence spletli smo molitve naše,
z zdaj
Jezusom
prihajaš
v
naše
hiše,
polagamo jih na oltar. –
z nami
moliš,
predno
dan
Zate,
Marija,
nagelj
je zaspi.
in
rožmarin rožmarin, rožmarin,
zate Marija nagelj je in rožmarin,
za ljubezen in spomin.
Tebe iščejo oči,
tebe molijo dlani;
tvoja duša je bila
čista, kakor lilija.
Bog te je zato izbral
In ljudem za Mater dal,
kdor te kliče na pomoč,
si mu zvezda, si mu pot.
O Marija, varuj nas,
o Marija, usliši nas,
nad cvetovi mladih dni
tvoja roka naj bedi.
Ti, o Marija, naša Kraljica,
ti besednica revnih sirot!
K tebi hitimo, se ti izročimo,
tebe slavimo, polno dobrot.
Glej, o Marija, milostna Mati:
Sina zdaj zlati gledaš obraz.
Mi smo grešili, tebe žalili,
vendar se usmili, prosi za nas!
Jezusu reci v milosti svoji,
da smo mi tvoji, naj odpusti!
To bo ganilo, ga naklonilo,
večno plačilo nam podeli.
Veš, o Marija, moje veselje?
Veš moje želje? Ljubil bi te.
Zmeraj pri tebi hotel bi stati;
ljubljena Mati, spomni se me!
Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica,
sladka Devica, da ti podam?
Drugega nimam, srce mi vzemi;
z nadami vsemi tebi ga dam.
Pa ti, Kraljica, si ga že vzela:
ti si ga vnela, zate gori.
Mati preblaga, ti ga ohrani,
hudega brani, reši ga ti!
Kadar nam zadnja ura bo bila,
Mati premila, pridi po nas!
Ti takrat vodi v raj nas veseli,
tam bomo peli hvalo ves čas.
Za Bogom najrajši
Marijo častim.
Mariji čem pevati,
dokler živim,
ker Mati je božja,
Kraljica neba,
za grešnika vsakega
milost ima.
Nebeški Gospod je
Marijo odbral,
Device in Matere
slavo ji dal.
V naročju preljubega
Sina drži,
za nas ga z ljubeznijo
rajsko goji.
Še smrtna težava
mi strašna ne bo,
če gleda me materno
tvoje oko,
če z milostno roko
obrišeš obraz,
če v srcu “Marija!”
bo zadnji moj glas.
Za Bogom najrajši
le tebe častim;
zato se, o Mati,
ti ves izročim.
O ljubljena Mati,
te prosim lepo,
le varno me vodi
za sabo v nebo!
Zdrava zemlje vse Gospa
in nebes Kraljica,
zdrava zvezda jutranja,
vseh devic Devica!
Zdrava Mati milostna,
lepa vsa in sveta,
ni na tebi madeža,
čista si spočeta.
V hčerko sebi je izbral
tebe Oče večni,
Jezusa je tebi dal,
Materi presrečni.
Sveti Duh te je vesel
videl večno zvesto
in Devico te sprejel
v ljubljeno nevesto.
Lilija med cvetkami
skrbno varovana,
kakor luna lepa si,
kakor sonce izbrana.
Svetlih zvezd lesket bledi
pred teboj, Kraljica;
tebe lepša čast krasi:
Mati in Devica
Ljuba Mati milosti,
upanje zgubljenim,
luč rešilna si v temi,
roka potopljenim.
Tebi izročujemo
svojih src darila,
sprejmi jih dobrotljivo,
o Devica mila!
Božje milostno Srce,
k tebi dvigamo roke.
Vsak prisega izmed nas
ti zvestobo večni čas.
Čuvaj nas v ljubezni svoji;
mi smo tvoji, mi smo tvoji!
Božje milostno Srce,
ti odpusti nam dolge!
Našli smo iz greha zmot
k tebi, Jezus, pravo pot.
Čuvaj nas v ljubezni svoji;
mi smo tvoji, mi smo tvoji!
Božje milostno Srce,
naših duš sladke želje.
Čuj, sveta besni vihar,
bodi, Jezus, naš krmar!
Čuvaj nas v ljubezni svoji;
mi smo tvoji, mi smo tvoji!
Božje milostno Srce,
v naše se ozri gorje!
Skozi revo in bridkost
vodi v večno nas radost!
Čuvaj nas v ljubezni svoji;
mi smo tvoji, mi smo tvoji!
Jezus, vse tolažbe vir,
v srca vlivaš sveti mir;
svet odrešil si s krvjo,
v jed nam svoje dal Telo.
Tebi Bog se posvetimo,
v dar ti srca izročimo.
Jezus, naš Odrešenik,
v raj nebeški si vodnik,
da nas greh ne pogubi,
Srce tvoje nas krepi.
Tebi Bog se posvetimo,
v dar ti srca izročimo.
Božje ljubljeno Srce,
usliši vernih duš želje,
vse privedi v sveti raj,
tam ljubezen svojo daj.
Tebi Bog se posvetimo,
v dar ti srca izročimo.
O Srce božje, slišim tvoj glas,
iz hiše svete k sebi vabiš nas.
Glej, Srce sveto za nas krvavi,
ogenj v njem plameni.
Slava tebi, o Rešitelj moj,
križ nositi hočem za teboj.
Jezus premili, bodi pri nas
zdaj in poslednji čas!
Tebi živeti srčno želim,
zate o Jezus, vdano naj trpim.
Srce presveto, umiri me ti,
v boju mi daj moči.
Slava tebi, o Rešitelj moj,
križ nositi hočem za teboj.
Jezus premili, bodi pri nas
zdaj in poslednji čas!
Ob smrtni uri bodi z menoj,
V tebi naj duša najde pokoj svoj.
Ti si edini naš up in radost,
Jezus, nebeški gost.
Slava tebi, o Rešitelj moj,
križ nositi hočem za teboj.
Jezus premili, bodi pri nas
zdaj in poslednji čas!
Pojte hribi in doline,
pojte z nami vse ravni!
Kralju večne domovine
pesem naših src doni!
Tebi vseh rodov Gospod,
posvečuje se naš rod:
Srce božje, tvoji smo,
tvoji večno bodemo.
Tvoja sveti nam resnica,
moč nam daje zakon tvoj,
tvoja čuva nas desnica
trdno sklenjene s teboj:
Tebi vseh rodov Gospod,
posvečuje se naš rod:
Srce božje, tvoji smo,
tvoji večno bodemo.
Blagor verni očetnjavi,
blagoslov Gospod ji da;
dom še lepši dal bo v slavi,
kjer ni smrti, ne solza.
Tebi vseh rodov Gospod,
posvečuje se naš rod:
Srce božje, tvoji smo,
tvoji večno bodemo.
Presveto Srce, slavo
naj poje ti srce!
Le k Jezusu v višavo
vsa srca naj žare.
Oj bodi hvaljeno,
Srce preljubljeno!
Naj jezik naš te hvali
v ljubezni vekomaj!
Srce, ti umorjeno,
Srce preblaženo,
za grehe prebodeno,
Srce usmiljeno.
Oj bodi hvaljeno,
Srce preljubljeno!
Naj jezik naš te hvali
v ljubezni vekomaj!
Ljubezen vsa goreča
le v tebi plameni:
po tebi le se sreča
in milost zadobi.
Oj bodi hvaljeno,
Srce preljubljeno!
Naj jezik naš te hvali
v ljubezni vekomaj!
Bo jezik mi utihnil,
pogled ugasnil moj,
še umirajoč bom vzdihnil:
Srce glej ves sem tvoj!
Oj bodi hvaljeno,
Srce preljubljeno!
Naj jezik naš te hvali
v ljubezni vekomaj!
Jezus ljubi vse otroke,
malčke vse na svetu tem.
On ne gleda barve las,
niti barve kože ne,
Jezus ljubi vse
otroke zemejske.
Jezus prosi za otroke,
malčke vse na svetu tem.
On ne gleda barve las,
niti barve kože ne,
Jezus prosi za
otroke zemejske.
Jezus vstal je za otroke,
malčke vse na svetu tem.
On ne gleda barve las,
niti barve kože ne,
Jezus vstal je za
otroke zemejske.
Jezus moli za otroke,
malčke vse na svetu tem.
On ne gleda barve las,
niti barve kože ne,
Jezus moli za
otroke zemejske.
On križ nosi za otroke,
malčke vse na svetu tem.
On ne gleda barve las,
niti barve kože ne,
On križ nosi za
otroke zemejske.
Jezus se ob morju ustavi,
me pogleda in prijazno povabi:
“Pusti ribe, ljudi lovil boš!”
Dragi Jezus, si res mene poklical,
s tvojih ustnic svoje ime sem
zaslišal? Glej, zapuščam prazen
čoln na obali, zdaj odhajam,
kamor kličeš me ti.
Reven, nesposoben sem človek,
kar premorem, je zvestoba do
tebe,
rad potegnil ljudi bi iz greha.
Dragi Jezus, si res mene poklical,
s tvojih ustnic svoje ime sem
zaslišal? Glej, zapuščam prazen
čoln na obali, zdaj odhajam,
kamor kličeš me ti.
Tu sem, moje roke porabi,
šibke noge in okorne besede,
kapljo znoja in vso ljubezen.
Dragi Jezus, si res mene poklical,
s tvojih ustnic svoje ime sem
zaslišal? Glej, zapuščam prazen
čoln na obali, zdaj odhajam,
kamor kličeš me ti.
V zlobi se človeštvo utaplja,
mreža božje ga besede zajame,
za rešitev se ti izročijo.
Dragi Jezus, si res mene poklical,
s tvojih ustnic svoje ime sem
zaslišal? Glej, zapuščam prazen
čoln na obali, zdaj odhajam,
kamor kličeš me ti.
Pesem vesela naj Gospoda slavi:
aleluja, aleluja!
Z nami zapojte pesem radostno vsi:
aleluja, aleluja!
Svet je njegova roka
ustvarila za nas ljudi
na svod pripel je zvezde,
da v noči svetijo.
Pesem vesela naj Gospoda slavi:
aleluja, aleluja!
Z nami zapojte pesem radostno vsi:
aleluja, aleluja!
Dal pticam je peruti,
da mu v oblakih pojejo,
dal rožam je cvetove,
da ga oznanjajo.
Pesem vesela naj Gospoda slavi:
aleluja, aleluja!
Z nami zapojte pesem radostno vsi:
aleluja, aleluja!
“Svet” pojejo planine,
gozdovi hvalnice šume,
vse gore in doline
le Stvarnika časte.
Pesem vesela naj Gospoda slavi:
aleluja, aleluja!
Z nami zapojte pesem radostno vsi:
aleluja, aleluja!
Luč je na moji poti,
svetilka varna je v temi,
ščit je njegova roka
Gospod je varuh moj!
Svetel plamen naj gori
Kadar
prav zares
v tvoji
mladihudo
duši,ti je
in
ko veš, da
si se zmotil,
zahvaljuj
Gospodu
se.
le
obrni
na
Gospoda
se
Svetel plamen naj gori
in
nikdar
ne
obupaj!
v tvoji mladi duši,
zahvaljuj Gospodu se,
ker On ta plamen je.
Svetel plamen naj gori
Kov prijatelj
razočara
te,
tvoji mladi
duši,
ko
ostaneš Gospodu
sam na svetu,
zahvaljuj
se.
veš
nekdo
ti
lučko
bo
prižgal
Svetel plamen naj gori
in
upanje
ti
dal.
v tvoji mladi duši,
zahvaljuj Gospodu se,
ker On ta plamen je.
Svetel plamen naj gori
In kov dan
zopet nasmejan
tvojijemladi
duši,
se oblakiGospodu
razbežijo,se.
zahvaljuj
takrat
drugim
tudi
ti
podaj
Svetel plamen naj gori
svetel
plamen
upanja.
v tvoji mladi duši,
zahvaljuj Gospodu se,
ker On ta plamen je.
Ti si moj prijatelj,
ti si moj prijatelj,
ti si moj prijatelj,
Jezus Gospod
Ti si moj rešitelj,
ti si moj rešitelj,
ti si moj rešitelj,
Jezus Gospod
Ti si me poklical,
ti si me poklical,
ti si me poklical,
Jezus Gospod
Ti si moja skala,
ti si moja skala,
ti si moja skala,
Jezus Gospod
Šel sem za teboj,
šel sem za teboj,
šel sem za teboj,
Jezus Gospod
Ti si moja radost,
ti si moja radost,
ti si moja radost,
Jezus Gospod
Pojem tebi v slavo,
pojem tebi v slavo,
pojem tebi v slavo,
Jezus Gospod
Te povsod oznanjam,
te povsod oznanjam,
te povsod oznanjam,
Jezus Gospod
Ti me vedno spremljaš,
ti me vedno spremljaš,
ti me vedno spremljaš,
Jezus Gospod
Ti si v koščku kruha,
ti si v koščku kruha,
ti si v koščku kruha,
Jezus Gospod
Daješ mi veselje,
daješ mi veselje,
daješ mi veselje,
Jezus Gospod
Nikdar ne zadremlješ,
nikdar ne zadremlješ,
nikdar ne zadremlješ,
Jezus Gospod
Ti, ki vir življenja si za me,
ti, po komer hrepeni srce,
daj mi žive vode,
pravo daj modrost,
da našel bom
v življenju pravo pot.
Ti, ki v dvomih
razsvetljuješ me,
ti, ki plemenitiš mi želje,
vero mi pomnoži,
vodi moj razum,
da v bojih ne omaga
moj pogum.
Ti, ki si kraljevski dar neba,
ti, navzočnost živega Boga,
kadar bom v življenju
na razpotju sam,
svetuj mi,
da bo jasen vsak moj dan.
Ti, ki rojen iz ljubezni si,
ti, ki zvesto te srce želi,
prosim te iskreno: moč
krepostim daj,
utrdi voljo k dobremu
vsak čas.
Sveti Duh, trpečim tolažnik,
varen kažipot si in vodnik,
uči nas spoznati
pravega Boga
in vso ljubezen
božjega Srca.
Sveti Duh,
apostolom pomoč,
bodi tudi meni kot nekoč,
da živel bom sveto,
čisto in lepo,
tvoj tabernakelj
moje bo telo.
Sveti Duh,
darove nam razlij,
z milostjo napolni naše dni,
da živeli v strahu
bi najvišjega,
po smrti srečni
gledali Boga.
Vlij mi olja v srce, da bom
svetil, vlij mi olja v srce
Gospod, da bom svetil
ljudem kakor sonce, da bom
svetil vsem ljudem Gospod.
Poj hozana, poj hozana,
poj hozana Jezusu zapoj!
Vlij veselje v srce, da bom
svetil, vlij veselje v srce
Gospod, da razdajal ga bom
vsem trpečim, da razdajal ga
bom vsem Gospod.
Poj hozana, poj hozana,
poj hozana Jezusu zapoj!
Vlij moči mi v srce, da bom
svetil, vlij moči mi v srce
Gospod, da pomagal bom
vsem, ki potrebni, so
potrebni moje pomoči.
Poj hozana, poj hozana,
poj hozana Jezusu zapoj!
Vlij ljubezni v srce, da bom
svetil, vlij ljubezni v srce
Gospod, da preneha
sovraštvo na svetu, po vsej
zemlji naj zavlada mir.
Poj hozana, poj hozana,
poj hozana Jezusu zapoj!
V nebesih sem doma,
to oznanjujeta
mi zemlja in nebo
in vsaka stvar lepo.
V nebesih sem doma,
od tega ne sveta,
nebes se veselim,
tja priti si želim.
V nebesih sem doma,
kjer družba angelska
se večno veseli,
si mene tja želi.
V nebesih sem doma,
tam Jezus krono da,
tam je moj pravi dom,
tam večno srečen bom.
Zvonovi zvonijo,
premilo pojo,
častijo preblaženo
lurško Gospo.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Oziraj se,
lurška Marija na nas,
veselo prepevamo
tebi na glas.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Ti bela obleka
obdaja telo,
Spočetje brezmadežno
znači lepo.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
V nebo se ozirajo
tvoje oči,
po Bogu naj vsako
srce hrepeni.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Premilo so sklenjene
tvoje roke,
ti Jezusa prosiš
za naše dolge.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Berzmedežno, Mati,
je tvoje srce
in milostno bije
za narode vse.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Ljudje zapuščeni
te prosimo mi,
obriši, Marija,
nam solzne oči.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
V srce nam zasadi
nedolžnosti cvet,
da ne pogubi nas
okuženi svet.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Naj duša v ljubezni
krščanski gori
in tebe, Devica,
na veke časti.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Po stezi pokore
nas vodi zvesto,
da pridemo k tebi
gor v sveto nebo.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Tolaži nas, Mati
v nevarnosti zdaj,
ob smrti odpri nam
preblaženi raj.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.
Čast bodi Očetu
in Sinu vse dni
in Svetemu Duhu,
ki milost deli.
Ave, ave, ave Marija,
ave, ave, ave Marija.