Transcript DI[EWE, HRANEWE, EKSKRECIJA Prof. Dr Lidija Todorovska

UNIVERZITET
"SV. KIRIL I METODIJ "
SKOPJE, REPUBLIKA MAKEDONIJA
INSTITUT ZA MEDICINSKA I
EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO
ANTROPOLOGIJA
MEDICINSKI FAKULTET
SKO PJE
HOMEOSTAZA I ODR@UVAWE NA
@IVOT: DI[EWE, HRANEWE,
EKSKRECIJA
Prof. D-r Lidija Todorovska
HOMEOSTAZA
♦ Homeostaza pretstavuva odr`uvawe na postojani, nepromeneti uslovi i
nepromenet sostav na vnatre{nata sredina: sredinata vo kletkiteintracelularna te~nost i sredinata nadvor od kletkite – ekstracelularnata
te~nost (me|ukleto~na te~nost i krv).
♦ Od edna strana site organi i tkiva u~estvuvaat vo odr`uvaweto na
homeostazata, a od druga strana homeostaza e neophodna za normalno
odvivawe na site funkcii na organite. Na ovoj na~in se odr`uva sostojbata
na zdravje.
Taka na primer: belite drobovi dostavuvaat kislorod vo
ekstracelularnata te~nost, koj postojano se tro{i vo kletkite; bubrezite
preku ekskretornata funkcija postojano ja odr`uvaat koncentracijata na
joni i voda vo organizmot; digestivniot sistem postojano obezbeduva
hranlivi materii vo krvta, koi se koristat za dobivawe na energija vo
kletkite; srceto postojano pumpa krv vo krvnite sadovi i go odr`uva
krvniot pritisok; i dr.
HOMEOSTAZA
♦ Vo uslovi na homeostaza se odr`uva vo normalni, fiziolo{ki granici
koncentracijata na jonite, glikozata, mastite, belkovinite, vodata,
hormonite, kako vo ekstra-, taka i vo intra-celularnata te~nost. Se
odr`uva na normalno nivo i: krvniot pritisok, srcevata frekvencija,
frekvencijata na di{eweto, telesnata temperatura i mnogu drugi
fiziolo{ki konstanti.
♦ Dokolku poradi bilo koja pri~ina se poremeti homeostazata, ova
doveduva do poremetuvawe na funkciite na organizmot i do razvoj na
bolest. Poremetuvawe na homeostazata mo`e da nastane i pri
zgolemuvawe na edna fiziolo{ka konstanta nad normalnite vrdnosti, ili
nejzino namaluvawe pod normalnite vrednosti.
♦ Poremetuvawe na edna funkcija, po izvesno vreme predizvikuva
poremetuvawe i na povej}e funkcii vo organizmot, bidej}I site organi
funkcioniraat povrzano. Koga stepenot na o{tetuvawe na funkciite }e
stane golem, toga{ stanuva nevozmo`no odr`uvaweo na `ivotot i
nastapuva smrt (egxitus).
DI[EWE
♦ Osnovna uloga na di{eweto e da obezbedi dovolen dotur na kislorod
(O2) do tkivata i otstranuvawe na jagleroden dioksid (CO2) od tkivata.
Kislorodot e neophoden vo kletkite, kade reagira so hranlivite materii
pri {to se sozdava energija (molekuli na ATP).
♦Di{eweto e funkcija na
respiratorniot sistem:
nosni {uplini
larinks
belodrobni krila:
-bronhii
bronhioli
alveoli
trahea
-
DI[EWE
Belodrobni krila:
-bronhii
bronhioli
alveoli
-
Vo alveolite nastanuva razmena na O2 i
CO2 niz repiratornata membrana
DI[EWE (RESPIRACIJA)
♦ Di{ewe opfa}a slednite procesi:
1. Belodrobna ventilacija: struewe na vozduh pome|u atmosferata i
belodrobnite alveoli vo obata pravca. Za da stigne vdi{aniot vozduh do
alveolite, toj pominuva niz site di{ni pati{ta (nosni {uplini, larinks,
trahea, bronhii,
bronhioli). Niz di{nite pati{ta ne se
vr{i razmena na gasovi.
Ekspiracija –
izdi{uvawe
Inspiracija –
vdi{uvawe
Vdi{uvawe: rebrata se podigaat,
dijafragmata se spu{ta, belite drobovi
se {irat i vo niv se namaluva pritisokot,
vozduhot navleguva.
Izdi{uvawe: rebrata se spu{taat,
dijafragmata se podiga, belite drobovi
se stegaat i vo niv se rasne pritisokot,
vozduhot se istisnuva.
Vdi{uvawe + izdi{uvawe = eden
respiratoren ciklus (12-14/min).
DI[EWE (RESPIRACIJA)
Belodrobni volumeni:
Di{en volumen: od normalno vdi{uvawe do normalno izdi{uvawe.
-Inspiratoren volimen: od normalno do maksimalno vdi{uvawe.
Ekspiratoren volumen: od normalno do maksimalno izdi{uvawe.
Ostato~en volumen: onoj vozduh koj ostanuva po maksimalno izdi{uvawe.
Belodroben kapacitet: zbir od dva ili povej}e volumeni.
Ekspiracija –
izdi{uvawe
Inspiracija –
vdi{uvawe
Mereweto na belodrobnite
volumeni I kapaciteti ima
dijagnosti~ko znaewe vo otkrivawe
na o{tetuvawa na respiratorniot
sistem.
Vitalen kapacitet:
di{en volumen +
inspiratoren volumen +
ekspiratoren volumen
DI[EWE (RESPIRACIJA)
2. Difuzija na kislorod i jagleroden dioksid pome|u alveolite i krvta vo
belodrobnite kapilari (nadvore{no di{ewe).
O2 od alveolite, difundira niz respiratornata membrana i navleguva vo
belodrobnite kapilari, kade se vrzuva za hemoglobinot od eritrocitite
(crvenite krvni zrnca).
CO2 se dvi`i vo obratna nasoka.
DI[EWE (RESPIRACIJA)
3. Transport na kislorod preku krvta do kletkite na site tkiva i
transport na jagleroden dioksid od kletkite preku krvta do belite
drobovi.
4. Razmena na gasovite pome|u kapilarite na sistemskata cirkulacija i
kletkite na tkivata (vnatre{no di{ewe).
Hb
O2
O2
O2
O2 Hb
DI[EWE (RESPIRACIJA)
5. Kleto~no di{ewe pri {to vo prisustvo na kislorod nastanuva
razgraduvawe (oksidacija) na hranlivite materii vo kletkite.
MASNI KISELINI
citoplazma
mitohondrii
GLIKOZA
O2
AMINO KISELINI
PIRUVAT
O2
KREBSOV
LIMUNSKI CIKLUS:
CO2, H2O, ATP
Oksidacija na energetski materii
vo kletkite
O2
HRANEWE
♦ Osnovna odlika na `ivite organizmi e nivnata postojana potreba za
hrana, pri {to `ivotot se sostoi od proces na postojana razmena na
materijata.
♦ Ishranata pretstavuva proces od momentot na vnesuvawe do
potpolnoto iskoristuvawe na hranlivite materii.
♦ So hranata se vnesuvaat hranlivi materii: energetski hranlivi
materii (jagleni hidrati ili {e}eri, masti i belkovini) i neenergetski
hranlivi materii (voda, vitamini, minerali).
♦ Prekumernoto vnesuvawe na energetski materii predizvikuva
zdebelenost, a nedovolen vnes predizvikuva pothranetost.
Isto taka zgolemen ili namalen vnes na neenergetskite materii mo`e da
predizvika golem broj na zaboluvawa.
HRANEWE
♦ Pravilnata ishrana treba da obezbedi:
- dovolen vnes na hranlivi energetski materii za zadovoluvawe na
energetskite potrebi;
- dovolen vnes na gradbeni materii (proteini); i
- dovolen vnes na neenergetski hranlivi materii, bez koi isto taka ne
mo`at da se odvivaat razni funkcii na organizmot.
Vo dnevniot obrok energetskite materii treba da bidat
zastapeni vo odreden soodnos:
60% jagleni hidrati 30-35% masti i 15% proteini
♦ Isto taka i za sekoj poedine~en vitamin, mineral i ologoelement
postoi prepora~n dneven vnes.
♦ Dnevnite potrebi na organizmot od energetski i neenergetski hranlivi
materii zavisi od: polot, vozrasta, prifesijata, fiziolo{kata sostojbagraviditet, laktacija.
HRANEWE
Dneven obrok
2800KCal
I VKUPNI DNEVNI ENERGETSKI POTREBI
A) BMK (bazalna metabolna koli~ina; 1800 kCal/d)
Me{ovita
B) Dopolnitelni energetski potrebi (1000 kCal/d)
ishrana
II DNEVNI POTREBI OD POEDINE^NI
HRANLIVI MATERII
A) 15 % Belkovini (60-75 g/d); 35-40% masti; 45-50% jag.hidr.
B) Vitamini; soli; oligoelementi; voda.
III OBROKOT SE DELI NA 3-4 MALI OBROCI/DEN
Bazalen metabolizam: minimalen promet na energetski
materii, neophoden za odr`uvawe na osnovnite `ivotni
funkcii (1800 kCal). Energijata oslobodena pri bazalniot
metabolizam se vika bazalna metabolna koli~ina-BMK.
HRANEWE
♦ Osnovna uloga na hraneweto e da obezbedi dovolen dotur na
energetski i na neenergetski hranlivi materii. Od hranlivite energetski
materii vo kletkite se sozdava energija (molekuli na ATP).
Sostavni delovi na digestivniot sistem:
Usna
praznina
Hranoprovod
@eludnik
Tenko
crevo
Debelo crevo
Crniot drob, kade se sozdava `ol~ka potrebna za
digestija (varewe) na masti vo digestivniot sistem; i
Pankreasot, koj izla~uva hormoni insulin i glukagon,
koi u~estvuvaat vo metabolizmot na energetskite
materii.
HRANEWE
♦ Hraneweto se odviva preku digestivniot sistem
sistem vo koj vnesenata hrana pod dejstvo na razni
enzimi se razgraduva do positni molekuli (digestija),
koi mo`at da pominat niz crevnata sluznica i da
navlezat vo krvotokot, a preku krvotokot
pristignuvaat do site tkiva.
Vo kletkite prodol`uva razgraduvaweto na hranlivite
energetski materii (metabolizam) se do sozdavawe na
ATP.
HRANEWE
hrana
MASTI
JAGLENI HIDRATI
BELKOVINI
Digestiven sistem
krv
MASNI KIS.
AMINO KIS.
PIRUVAT
citoplazma
mitohondrii
GLIKOZA
+ O2
+ O2
ACETIL KoA
+ O2
KREBSOV LIMUNSKI CIKLUS: CO2, H2O, ATP
Energija od hranata
70%  toplina
30%  ATP
Vo prvite nekolku
~asovi po obrok,
Koga ima dotur na
energetski materii
preku hranata.
Fazi na metabolizam
I faza - Anabolizam:
Od VI[OKOT na hranlivi materii se skladira
rezervna energija, vo oblik na slo`eni soedinenija:
glikoza  glikogen (glikogenosinteza),
 masni kiselini  trigliceridi (lipogeneza),
 amino kiselini  belkovini (proteinosinteza).
HRANA: jagleni hidrati, masti, belkovini
DIGESTIVEN SISTEM (GIT): glikoza, MK, AK
KRV: glikoza,
MK, AK
Insulin
Skladirawe vo TKIVA:
glikogen, masti, belkovini
Pove}e ~asovi
po obrok, koga nema
dotur na energetski
materii preku hranata
Fazi na metabolizam
II faza – Katabolizam:
Razgraduvawe na energetskite tkivni rezervi do ednostavni
energetski soedinenija:
E: ATP
 glikogen  glikoza (glikogenoliza) 
E: ATP
 trigliceridi  masni kiselini (lipoliza) 
E: ATP
 belkovini  amino kiselini (proteinoliza) 
TKIVNI DEPOA: glikogen, masti, belkovini
Glukagon, Adrenalin, Kortizol
KRV: glikoza, MK, AK
AKTIVNI TKIVA:
OKSIDACIJA na glikoza,
MK, AK  E: ATP
EKSKRECIJA
♦ Osnovna uloga na ekskrecijata e da obezbedi eliminacija na krajnite
razgradni produkti od metabolizmot na razni materii (hranlivi materii,
lekovi, hormoni) i drugi nepotrebni materii, koi mo`at da bidat toki~ni.
Ako ovie nepotrebni ili toksi~ni materii ne se eliminiraat od organizmot
se talo`at vo tkivata na organite i ja poremetuvaat nivnata funkcija.
♦ Ekskrecija se odviva preku `ol~ka (se sozdava vo crniot drob), potta
(se sozdava vo pottnite `lezdi na ko`ata) i urinata (se sozdava vo
bubrezite).
EKSKRECIJA
♦ Ekskrecija se odviva preku `ol~kata, koja se ufrla vo tenkoto crevo, a
potoa preku debeloto crevo i fecesot nastanuva eliminacija nadvor od
organizmot.
@ol~kata se sozdava vo crniot
drob i vo nejze pokraj drugi
materii, koi vleguvaat vo
sostavot na `ol~kata, se
ekskretiraat bilirubin i razni
detoksicirani materii, ~ija
detoksikacija se odviva vo crniot
drob.
EKSKRECIJA
♦ Ekskrecija se odviva preku potta, koja se izleva preku kanalite na
potnite `lezdi na povr{inata na ko`ata, a potoa isparuva.
Potta se sozdava vo potnite `lezdi
na ko`ata, i vo nejze pokraj drugi
materii, koi vleguvaat vo sostavot
na potta se ekskretiraat urea,
mle~na kiselina i drugi
nepotrebni materii.
Pottna `lezda
EKSKRECIJA
♦ Ekskrecija se odviva preku urinata, koja se izleva vo urinarnite
(mo~ni) pati{ta (ureteri, mo~en meur i uretra) i se isfrla nadvor od
organizmot.
Urinata se sozdava vo bubrezite
vo nejze pokraj drugi materii, ko
vleguvaat vo sostavot na urinata
se ekskretiraat urea, mle~na
kiselina, bilirubin i drugi
nepotrebni materii.
Urinaren sistem:
1.
Bubrezi
2.
Urinarni pati{ta:
a)dv
uretera
b)mo~en meu
v)edna uretra
EKSKRECIJA
GRADBA NA BUBREG
1.Kora-nadvore{en del
2.Srcevina-vnatre{en del
NEFRON  osnovna funkcionalna edinica:
1. Glomerolus (vlezna arterija;
glomerularni kapilari; izlezna arterija;
obvitkani so Baumanova kapsula)
2.Proksimalni (primarni) kanal~iwa
3.Henlievo stesnuvawe
(petelka vo oblik na U, dopira do srcevinata)
4.Distalni (sekundarni) kanal~iwa
5.Sobirni kanal~iwa
( Malpigievi piramidi 
bubre`na ~a{ka 
bubre`na karlica-legen~e 
dva ureteri  mo~en meur  uretra)
EKSKRECIJA
SOZDAVAWE NA URINA
1-1.5 l/24 ~asa  diureza (170 l na krv za 24 ~asa)
Primarni kanal~iwa (od
primarna se sozdava
sekundarna urina)
Sekundarni kanal~iwa (od
sekundarna se sozdava
definitivna urina)
1.Reapsorpcija:
-voda (delumna; pasiven
transport)
-Na+, K+ (aktiven transport)
-H+
-glikoza, belkovini
(pinocitoza), amino kiselini i
dr.
2.Izla~uvawe na {tetni materii
1.Reapsorpcija:
-voda (selektivno, pod dejstvo
na antidiuretski hormon)
-soli (pod dejstvo na
aldosteron)
2.Sekrecija na {tetni
metaboliti
SOSTAV NA
DEFINITIVNA URINA
1.Voda 95-97%
2.Neorganski materii
-soli i nivni soedinenija
3.Organski materii
-urea (80-85%),
-mo~na kiselina,
-kreatinin
-amino kiselini,
-glikoza (vo tragi)
-enzimi,
-vitamini (B1 i C),
-hormoni,
-pigmenti (bilirubin)
-sedimenti na ogranski soli
Glikozurija
proteinurija
eritrociturija