Transcript PowerPointova predstavitev

Trajnostni turizem v Alpah
Mag. Marjan Hribar
Generalni direktor
Direktorat za turizem in internacionalizacijo
Solčava, 23.5.2013
Posebno poročilo RSA4 – Trajnostni turizem v Alpah
• Osrednja tema tega posebnega poročila je trajnostni turizem.
• Leta 2010 so Alpe postale ena najpomembnejših turističnih destinacij na
svetu.
• Strokovne ocene govorijo o 10 % globalnih turističnih nočitev oziroma
celo 12 %.
• V zvezi z obiskanostjo je Delovna skupina za promet Alpske konvencije
ocenila, da Alpe obišče letno 95 milijonov turistov in 60 milijonov
dnevnih obiskovalcev (Alpine Convention, 2008). Ta številka je zagotovo še
višja, saj nacionalne statistike ne upoštevajo vedno bivanja v sekundarnih
bivališčih.
Položaj turizma na območju Alp
• Alpe predstavljajo eno najstarejših turističnih regij na svetu in največje
območje za preživljanje prostega časa v srednji Evropi.
• Uspeh Alp kot ene glavnih destinacij na svetovnem turističnem trgu je
močno pogojen z njihovo visoko stopnjo raznolikosti, ki izhaja iz
raznolikosti virov in kulturne dediščine na območju Alp.
• Različne turistične ponudbe zadovoljujejo potrebe številnih skupin
potrošnikov z njihovimi specifičnimi motivacijami skozi vse leto.
Položaj turizma na območju Alp
Pomemben element ponudbe je dostopnost
destinacije
• Je izjemnega pomena, saj gre za vprašanje
potovanja turistov v gorske destinacije na
enostaven način in z uporabo trajnostnega
prevoza.
• Glavne železniške proge in ceste povezujejo
območje Alp.
• Za dostopnost turistov, predvsem tistih, ki
prihajajo iz krajev oddaljenih več kot 1.500 km,
pomembno vlogo igrajo letališča. Poleg nekaj
pomembnih letališč znotraj območja Alpske
konvencije, se glavna letališča večinoma nahajajo
izven območja Alpske konvencije (npr. Zürich,
Ženeva, Milano, Nica, Dunaj, Linz, München ali
Ljubljana).
Slika: Izbira načina prevoza v turizmu na območju Alp
Položaj turizma na območju Alp
•
Osebni promet
Povečanje deleža potovanj v prostem času in upoštevanje dejstva, da so ta potovanja večinoma opravljena z
avtomobilom, povzroča večji pritisk na alpsko okolje.
Za alpski prostor je zelo pomemben ustrezen javni promet.
•
Javni promet
Splošno je dostopnost območja Alp z javnimi prevoznimi sredstvi na sprejemljivi ravni. Kljub temu ponudba
prometa, s tem mislimo kakovost in pogostost storitev, kaže velike pomanjkljivosti. Identificiran ključni faktor
je pomanjkanje neposrednih povezav in manjkajoči člen med povezavami na dolge razdalje, še posebej
čezmejni javni promet ter prevoz na kratke razdalje, npr. ''zadnji kilometer'' med postajo in počitniško lokacijo.
Naloga destinacij v Alpah je ponuditi učinkovit, cenovno sprejemljiv in celosten javni prevoz iz krajev, kjer
živijo glavne skupine njihovih strank, do destinacij obiska.
V prihodnosti naj bi takšen sistem predstavljal bistveno konkurenčno prednost!
Primeri dobre prakse - promet
•
Brezplačna uporaba javnih prevoznih sredstev v dolini Tegernsee (D)
V dolini Tegernsee prejmejo vsi hotelski gostje posebno kartico, t.i.
Tegernseecard, ki vključuje brezplačno uporabo vseh avtobusov v dolini in
okoli jezera. Ta ponudba vodi do bistvenega zmanjšanja uporabeosebnih
prevoznih sredstev za turiste.
•
Nadzorovanje tokov obiskovalcev v naravnem parku Nagelfluhkette
(D)
Projekt Besucherlenkung (nadzorovanje in usmerjanje tokov obiskovalcev):
zbirali so informacije o občutljivih živalskih vrstah in njihovih habitatih ter
potrebah v primerjavi s prostočasnimi aktivnostmi obiskovalcev v
naravnem parku. Na tej osnovi so oblikovali konkretne predloge za
aktivnosti usmerjanja tokov obiskovalcev.
•
Pot treh dežel (SI)
''Kolesarske poti treh dežel'' je pilotni projekt pri izgradnji kolesarskih poti
na dolge proge in je nadaljevanje projekta kolesarskih poti med Italijo in
Avstrijo. Kolesarska pot je samostojna pot na opuščeni železniški progi v
naravnem okolju in odmaknjena od glavne ceste. Ta kolesarska pot je
primer dobre prakse, saj omogoča počasni turizem in si prizadeva
spodbujati lokalne turistične znamenitosti z razširitvijo njihove
prepoznavnosti..
Primeri dobre prakse - promet
•
Parkirna mesta in shuttle-avtobus v naravem parku Paneveggio-Pale di San Martino, Val Genova in Alpe
di Siusi (I)
Val Genova in naravni park Paneveggio-Pale di San Martino Natural Park v Trentinu ter Siusi Alpe na Južnem
Tirolskem so pod velikim pritiskom, kar zadeva dnevno obremenitev z avti. Zato so lokalne oblasti organizirale
zadostno število parkirnih mest s poštenimi parkirninami in avtobusnim shuttle prevozom, ki povezuje okoliške
vasi in naravne lepote. Od poletja 2003 je na območju Siusi Alp cesta do planine zaprta med 09.00 in 17.00.
Turisti morajo potovati z gondolsko žičnico.
Slika: Poštene parkirnine EMS, © Peer,
www.seiser-alm.it/de/karte/seiser-alm- umlaufbahn.html
Položaj turizma na območju Alp
•
Naslednji pomemben element ponudbe je nastanitev v destinaciji
Turistična podjetja, še posebej hoteli, se vedno bolj odzivajo na okoljske pomisleke z zmanjševanjem svoje
porabe virov in ustvarjenih odpadkov. Razvidni so trenda v smeri izvajanja okoljskih sistemov upravljanja (EMS;
ISO 14000 in Eco-Management and Audit Scheme (EMAS).
Sekundarna počitniška bivališča po navadi predstavljajo pomemben in precejšen odstotek turistični
nastanitvenih zmogljivosti, čeprav so večji del leta nezasedena.
Primeri dobre prakse – sekundarna počitniška bivališča
•
•
•
•
Nekatere švicarske občine uvedle omejitve, ki ne določajo samo stalne rasti števila sekundarnih počitniških
bivališč, ampak omejujejo tudi skupno površino razpoložljivih gradbenih zemljišč.
Na Tirolskem (A) so pogoji, ki določajo gradnjo sekundarnih počitniških bivališč, veliko strožji. V turističnih
destinacijah namestitve takšnega tipa ne smejo presegati 8 % vseh stanovanjskih objektov.
V Franciji so ukrepi zasnovani tako, da lastnike sekundarnih počitniških stanovanj nenehno spodbujajo k
oddajanju le teh, da le-ti ne bi večino leta bili neizkoriščeni. Sistem ORIL je bil ustanovljen z namenom, da
lastnikom omogoči finančno pomoč za renoviranje njihove lastnine, medtem ko se lastniki s pogodbo
zavežejo, da bodo svojo lastnino oddajali najmanj devet let.
Na Bavarskem (D) lahko občine na sekundarna počitniška bivališča obračunajo davek, ki je leta 2006 v
občinsko blagajno prinesel približno 19 milijonov €.
Položaj turizma na območju Alp
•
Smučišča - pomemben element ponudbe zimskega turizma v alpskem svetu
Umetno zasneževanje je najbolj razširjena prilagoditev na podnebne spremembe v Alpah, saj ima sneg ključno
vlogo v alpski zimski turistični ponudbi. Toda tudi nižje ležeča smučišča se odzivajo na pomanjkanje snega s
širitvijo ponudbe. V nekaterih delih Alp lahko tako opazimo trend usmerjanja k celoletnemu turizmu.
Poleg umetnega zasneževanja pa so tudi drugi ukrepi prilagajanja, ki ohranjajo smučarsko usmerjeno strategijo:
•
načrtovanje smučarskih prog (krajinska ureditev) in izkoriščanje topoloških značilnosti smučišč;
•
upravljanje smučišč in snega, kamor spadajo tudi snežne zaloge;
•
koncentracija smučišč na višji nadmorski višini in na ledenikih ter razvoj novih kabinskih
Primeri dobre prakse
Nadzor na smučiščih (FL)
• Širši pristop predstavlja eko-nadzor fundacije ''pro natura – pro ski'' iz Liechtensteina na
smučiščih. Fundacija vsako drugo leto podeli nagrado tistemu smučišču, ki je pripravljeno
izvesti določene aktivnosti za izboljšavo smučišča (npr. delovati kot biotop in habitat) in se
izogniti negativnim vplivom smučišča na okolje.
Francoska smučišča: listina dobre prakse (F)
• Francosko združenje žičničarjev (Francoska smučišča) išče način za implementacijo dobrih
praks, ki bi omejile porabo elektrike v smučarskih centrih.
''Eko-vodnik'' po gorskih turističnih središčih in projekt ''zelena snežinka'' (F)
• V preteklih šestih letih je nevladna organizacija Mountain Riders pomagala 100 gorskim
turističnim središčem oceniti njihove aktivnosti z ''eko-vodnikom'', ki ocenjuje ukrepe za
spodbujanje trajnostnega razvoja. Ocenjevanje temelji na različnih kriterijih, ki so bili določeni
v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih področij, kot so odpadki, recikliranje, energija, prevoz,
itd.
Prihodnje priložnosti in nevarnosti
Priložnosti:
• Povišanje cen energije in posledično prevoza, izboljšuje konkurenčnost
bližnjih izvornih trgov, ki so v dobro dostopnih turističnih regijah, kot velja
za Alpe. Zaradi tega lahko nudi izboljšanje dostopnosti z
visokokakovostnimi in energetsko učinkovitimi prevoznimi sistemi
strateško prednost v primerjavi s konkurenti, ki ponujajo letalski prevoz na
srednje in dolge relacije.
• V globaliziranem in čedalje bolj standardiziranem svetu bosta našli
edinstvenost in pristnost proizvodov, ki imajo za seboj dolgo tradicijo,
vedno večji trg potrošnikov, ki bodo rade volje plačali pošteno ceno.
• Podnebne spremembe lahko pozitivno vplivajo na Alpe kot poletno
destinacijo. Bolj vroča poletja lahko povečajo konkurenčnost Alp v
primerjavi z drugimi poletnimi destinacijami.
Prihodnje priložnosti in nevarnosti
•
•
•
•
Nevarnosti:
Podnebne spremembe v alpskih regijah bodo verjetno povzročile
povečanje števila naravnih nesreč in bodo prispevale k ustvarjanju podobe
Alp kot nevarne destinacije.
Potrebne bodo morda velike investicije za vzdrževanje prometne in druge
velike infrastrukture, ki bodo čedalje bolj ranljiva v primeru ekstremnih
podnebnih okoliščin.
Izseljevanje mlade lokalne in regionalne populacije bo ustvarjalo težave z
ohranjanjem potenciala delovne sile v storitvenem sektorju.
Spremenjena krajina, posledica podnebnih sprememb in postopoma večja
uporaba površin za izgradnjo naselij in prometnih poti, okrnitev funkcije
ohranjanja narave zaradi opuščanja kmetij ali trenutno preplavljanje
podeželja z ljudmi iz mest lahko privedejo do zmanjšanja pristne alpske
turistične ponudbe.
Izzivi za pospešitev trajnostnega turizma v Alpah
OKOLJSKI IZZIVI
• Ohraniti biotsko raznovrstno in varovati naravne vire
• Zmanjšati negativne vplive vseh vrst mobilnost, ki so posledica turizma
• …
GOSPODARSKI IZZIVI
• Dodatno izboljšanje dostopnosti in regionalne mobilnosti s trajnostnimi prometnimi sistemi
• Varovati potencial delovne sile v turističnem sektorju
• Zagotoviti donosnost v luči nesorazmerne rasti cen energije
• …
MEDSEKTORSKI IZZIVI
• Okrepiti inovacijsko in upravljavsko sposobnost alpskih turističnih subjektov za nadaljnji
trajnostni razvoj
• Povečati regionalno blaginjo z okrepitvijo sodelovanja med turizmom in drugimi sektorji
• Potrošnikom izvornih trgov na jasnejši način predstaviti koristi ponudbe trajnostnega turizma
Različni instrumenti za spodbujanje trajnostnega turizma
Politika ima na voljo več instrumentov za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma v Alpah:
• Nova zakonodaja o trajnostnem turizmu: zakoni lahko nudijo posredno ali neposredno
podporo razvoju trajnostnega turizma;
• Boljše izvajanje obstoječe zakonodaje;
• Pomoč razvoju trajnostnega turizma z deklaracijami ali spodbujevalnimi programi in
strategijami, ki jih pripravijo države ali regije ter mednarodne organizacije;
• Aktivirati deležnike na področju trajnostnega turizma z omogočanjem udeležbe javnosti pri
oblikovanju politik;
• Komunikacija in ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem turizmu v Alpah;
• Spodbude turistom, ki se vedejo trajnostno.
Trajnostni turizem v Sloveniji
• Slovenski turizem je na področju spodbujanja in promocije zelenega
turizma trdno na začrtani poti.
• Slovenski turizem se promovira s sloganom Zelena. Aktivna. Zdrava.
• Po podatkih Travelsata iz leta 2011, turisti v Sloveniji najbolj cenijo lepo in
neokrnjeno naravo.
• Slovenija - zelena dežela, izvaja ukrepe za razvoj zelenega, trajnostnega
turizma, ki ga tudi uspešno promovira na tujih trgih.
Trajnostni turizem v Sloveniji
• Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 temelji na trajnostnih
principih;
• Sodelujemo v evropskih projektih (EDEN, SlowTourism,…);
• Spodbujamo podjetja in destinacije k uvajanju trajnostnih poslovnih
modelov, Znaka za okolje EU;
• Spodbujamo turiste k zelenemu obnašanju;
• Ukrepi drugih vladnih sektorjev za razvoj zelenega turizma.
Hvala za pozornost!