Transcript TKIVA DEBLA

MAKROSKOPSKA
ZGRADBA LESA
Interno gradivo!
V učne namene zbrala in uredila Gabi Dolenšek
Natančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!
TKIVA DEBLA naloge
RASTLINSKA CELICA
TKIVA DEBLA naloge
SKORJA
(LUBJE, LIČJE)
•
Sestavljajo jo vsa tkiva zunaj kambija!
Pri formiranju skorje delujeta
•
•
vaskularni kambij, ki navzven producira sek.
floem in
plutni kambij- felogen, ki navzven tvori
felem/pluto in navznoter feloderm.
•
SKORJO delimo na živo skorjo -LIČJE in
mrtvo skorjo ali LUBJE –znanstveno ritidom.
•
Najmlajši (tj. najglobji periderm) deli živo
skorjo od mrtve.
•
Zaradi debelitve drevesa se mrtva skorja
»guli« v značilnih vzorcih, ki so posledica
njene specifične anatomske zgradbe (drevje
je mogoče razpoznati po skorji, oz. mrtvi
skorji ali lubju).
Skorja bukve nima
lubja!
Pri večini drevesnih vrst nastane vsakih
nekaj let nov felogen, ki »odreže«
dotlej živi sek. floem. Bukev in hrast
plutec sta izjemi, ker zadržita vse
življenje prvi felogen, ki pa sledi
debelinski rasti. Celice felema se pri
bukvi neopazno sproti gulijo (kot
odmrle celice kože pri človeku!), zato je
skorja gladka! Bukev potemtakem nima
lubja.
Pri hrastu plutcu je situacija podobna, le
da je v razliko od bukve produkcija
felema enormna. Vsakih nekaj let
odstranijo felem. Paziti morajo, da pri
tem ne poškodujejo plutnega kambija, ki
bo v naslednjih letih produciral še
debelejšo plast felema/plute!
(Torelli)
KAMBIJ
Rast drevesa -lesne
rastline
• primarna rast v prvem letu je
rezultat delitvene dejavnosti
vršnih/apikalnih meristemov rast v višino (in globino)
(»ekstenzijska« rast).
• sekundarna ali debelinska rast
je rezultat delitve v kambiju
(vaskularni) kambij in plutni
kambij)– sekundarnem meristemu
– v drugem naslednjih letih.
• Velikost krošnje oz. listne
površine se od določene starosti
naprej več ne povečuje (prej
nekoliko zmanjšuje), zato
odmirajo starejša tkiva (npr.
ojedritev, dehidracija debelne
sredice).
Prevodni kambij (kambij)
Prevodni ali vaskularni kambij (v nadaljevanju kambij) se nahaja kot tanek in
nepretrgan obroč med lesom na notranji strani in skorjo na zunanji strani. Kambij je
sekundarni, lateralni meristem, saj omogoča debelinsko rast dreves. Njegovo
delovanje se kaže v tvorbi lesa, ki je ekonomsko in ekološko zelo pomemben
material.
Slika Kambij se kot tanek in nepretrgan obroč nahaja med lesom na notranji in skorjo
na zunanji strani.
Jožica Gričar
TKIVA DEBLA naloge
Primarna in sekundarna
rast dreves
Jožica Gričar
•
Rast dreves je strogo lokalizirana in omejena na tvorna tkiva
(meristeme). Primarna rast dreves se kaže v rasti v višino oz.
globino. V prvem letu rasti enoletni poganjki na drevesih
rastejo v višino oz. vršički na koreninah v globino. Primarna
rast poteka v apikalnih meristemih, ki se nahajajo na vrhu
poganjka ali korenine. Za vse zelnate rastline (tj. enoletnice,
dvoletnice ali trajnice), ki nimajo kambija, je značilna le
primarna rast.
•
Sekundarna rast je značilna za drevesa in grme in predstavlja
rast v debelino. Sekundarno rast omogočajo lateralni
meristemi (prevodni in plutni kambij). Les, gospodarsko zelo
cenjen proizvod, nastaja z debelitvijo dreves.
•
Drevo tako raste v višino le na lokaciji vršnih meristemov (tj.
na koncu vej), nižje pa se z delovanjem lateralnih meristemov
drevo debeli. Iz teh razlogov se veje z rastjo drevesa ne
dvigajo, pač pa ostanejo na isti višini.
TVORNA TKIVA MERISTEMI
PRIMARNO TVORNO
TKIVO –apikalni
meristem
PRIMARNO TVORNO
TKIVO –apikalni
meristem
KAMBIJ –sekundarno
tvorno tkivo
LES JE VODOVODNI
SISTEM!!
LETNICA in BRANIKA
PREREZI LESA
PREČNI–RADIALNI-TANGENCIALNI
Opis posameznih
prerezov Gričar
• V prečnem prerezu se vidijo kolobarji
letnih prirastnih plasti (branik) z bolj ali
manj izraženim temneje obarvanim
kasnim lesom. Pri venčasto poroznih
listavcih so dobro vidni venci velikih
trahej ranega lesa.
• V radialnem prerezu potekajo letnice in
branike navpično. Pri vrstah s širokimi
trakovi (npr. hrast, bukev, platana) se
vidijo zrcala (vzdolžno prerezani trakovi,
ki se lesketajo).
• V tangencialnem prerezu se vidijo
pasovi kasnega lesa kot značilne
parabolne lise (v obliki črke U ali V).
Trakovi so prerezani prečno. Vseh letnic
oz. branik ne moremo videti, ker prerez
poteka bolj ali manj vzporedno z
drevesno osjo.
PREREZI LESA
• V
prečnem prerezu se vidijo
kolobarji letnih prirastnih plasti
(branik) z bolj ali manj izraženim
temneje obarvanim kasnim lesom.
Pri venčasto poroznih listavcih so
dobro vidni venci velikih trahej
ranega lesa.
• V radialnem prerezu potekajo
letnice in branike navpično. Pri
vrstah s širokimi trakovi (npr.
hrast, bukev, platana) se vidijo
zrcala (vzdolžno prerezani
trakovi, ki se lesketajo).
• V tangencialnem prerezu se
vidijo pasovi kasnega lesa kot
značilne parabolne lise (v obliki
črke U ali V). Trakovi so
prerezani prečno. Vseh letnic oz.
branik ne moremo videti, ker
prerez poteka bolj ali manj
vzporedno z drevesno osjo.
PREREZI LESA