Transcript Od inovacij do skupnostnih programov v nevladnih organizacijah

Mednarodni posvet
DEINSTITUCIONALIZACIJA V SLOVENIJI
Brdo pri Kranju, 6.5. 2014
OD INOVACIJ DO SKUPNOSTNIH
PROGRAMOV V NEVLADNIH
ORGANIZACIJAH
Dr. Suzana Oreški
Izhodišča razvoja NVO-jev v 90 -ih
• Vloga nevladnih organizacij je bila izrazito zagovorniška do
ljudi z raznovrstnimi oviranostmi - opozarjali smo, da so v
institucijah kršene, prezrte, zlorabljene in neupoštevane,
njihove temeljne človekove pravice, svoboščine in osebno
dostojanstvo.
• Opozarjali smo, da so v institucijah prezrte in nezadovoljene
njihove potrebe.
• Opozarjali smo, da oblike pomoči in podpore niso prilagojene
njihovim zmožnostim in pridobivanju veščin za življenje v
skupnosti.
• da institucija ni usmerjena h krepitvi moči uporabnikov in
izboljšanju kakovosti njihovega življenja, temveč je institucija
usmerjena prilagajanju življenja posameznikov v instituciji.
• Opozarjali smo, da javne ustanove niso odgovor na
individualne potrebe ljudi z raznovrstnimi oviranostmi, temveč
so prilagojene “kolektivnemu zadovoljevanju potreb”.
• NVO-ji že več kot dve desetletji problematiziramo monopol
javnih ustanov pri obravnavi oseb z raznovrstnimi
oviranostmi .
že več kot dve desetletji OBLIKUJEMO in IZVAJAMO modele
pomoči in podpore v skupnosti naše težišče delovanja je na
terenu, blizu naravnemu okolju oseb
institucije se ves ta čas niso zapirale
in niso zmanjševale svojih kapacitet
naša praksa lahko služi kot model za nadaljnji razvoj obravnav v
skupnosti, nismo zgolj dopolnili programi , temveč smo
strateško pomemben partner pri iskanju odgovorov in rešitev
v nadaljnjem razvoju skupnostne oskrbe.
Primer: NVO-ji na področju duševnega zdravja
 S pomočjo ozaveščanja širše družbe skušamo vplivati na
spremembo paradigme – narediti premik v razmišljanju, da
je skrb za ljudi z oviranostjo mogoča v skupnosti in tudi
dokazano bolje vpliva na njihovo okrevanje kot pa
nameščanje ljudi v ustanove, ki naj bi bila edina možna in
dobra rešitev.

Močna zagovorniška drža do oseb s težavami v duševnem
zdravju je vplivala na oblikovanje novih oblik in metod dela v
skupnosti, ki so predhodnice današnjih služb duševnega
zdravja v skupnosti (socialno varstveni programi-stanovanjske
skupine, svetovalnice, dnevni centri, zastopniki, koordinatorji
obravnave v skupnosti).
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno
varstvenih programov
V 90-ih
Danes
• 1992: Stanovanjska
skupina “Mavrična
druščina”
Prvi poskus vračanja
psihiatrično
institucionaliziranih oseb v
skupnost, in je tudi
reprezentativna za JV blok
oz. bivše socialistične
politične ureditve.
• 54 Stanovanjskih skupin (za
l.2012)
• 330 oseb s TVDZ
• 240 povprečno št. /na
mesec
• Zaposlenih 105; od tega 87
za nedoločen čas in 20 JD
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno
varstvenih programov
V 90-ih
• Od 1993: projekti socialne
mreže, klubskih dejavnost,
izletov, taborov, kreativnih
delavnic in razstav umetniških
del
Vzajemna in medsebojna pomoč
med uporabniki, krepitev
socialnih stikov, izvajanje
najrazličnejših dejavnosti in
prireditev v skupnosti, z
namenom krepitve nj. spretnosti
(literarni večeri, otvoritev razstav,
pikniki, kuhanje kosil)
Danes
•
•
•
•
32 Dnevnih centrov (l.2012)
2.671 oseb s tvdz
640,80 mesečno povprečje
Zaposleni: 103, od tega, 62
redno zaposlenih, 41 JD.
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno
varstvenih programov
V 90-ih
• V letu 1994 projekt
Načrtovanje in vodenje
skrbi za ljudi z
dolgotrajnimi
psihosocialnimi težavami
Začetki inovativne metode
individualnega načrtovanja,
izvajanja in koordiniranja
podpore, z namenom izboljšanja
kakovosti življenja v skupnosti.
Danes
• Praksa je vplivala na
oblikovanje profila
skupnostne socialne
delavke, ki v NVO-jih izvaja
načrtovanje, koordiniranje
in izvajanje storitev.
• Predvsem v SIP in ponekod
v DC.
• Z Zakonom o DZ jo izvaja
KOS, na CSD-ju.
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih javnih in verificiranih socialno
varstvenih programov
V 90-ih
Danes
 Pomoč in podpora v
obdobju krize, krizni timi
načrtovanje okrevanja,
podpora v domačem okolju,
terensko delo, skupine za
samopomoč, delo z bližnji,
informiranje o pravicah,
spremljanje na ustanove,
zagovorništvo, edukativne
skupine, itn.
• 16 Svetovalnic oz.
svetovalno- informativnih
pisarn (l.2012)
• Skupno število vključenih v
2012: 1.696
• Povprečje na mesec: 748,90
• Kadrovski viri:41 zaposlenih,
od tega 20 redno in 21 na
JD.
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih socialno varstvenih programov
V 90-ih
• 1992 projekt Zagovorništva
za ljudi z dolgotrajnimi
psihosocialnimi težavami
Nastal kot posledica izobraževanj
v okviru študija Tempus (študij
»Duševnega zdravja v skupnosti«,
ki ga je financirala Evropska
skupnost) na Visoki šoli za
socialno delo. V okviru Altre prva
javna tribuna »Človekove pravice
v ustanovah duševnega zdravja«.
Danes (še ni verificiran,
čakamo razpis)!
• Kot temeljni pristop in princip
izvaja v vseh NVO-jih,
praviloma v vseh programih.
• Kot samostojni program, ki
vključuje tako psihosocialno
kot pravno obliko pomoči se je
izvajal konec 90ih v prvi
polovic 2000 na Pravnoinformacijskem centru ter v
okviru Zavoda Evros.
• V 2013 je društvo Altra
program uspelo pridobiti
sofinanciran s strani MOL.
Inovativno-eksperimentalni projekti
predhodniki današnjih zaposlitvenih centrov in
socialnih podjetij
V 90-ih
• Programi usposabljanja in
zaposlovanja, s poudarkom
na delovni rehabilitaciji
oseb z raznovrstnimi
oviranostmi.
• Predhodniki današnjih
zaposlitvenih centrov,
delovnega usposabljanja ter
socialnih podjetij.
Prizadevanja NVO-jev po sistemskih in
zakonodajnih spremembah
V 90-ih
• Novembra 1995 leta je bil prvi
ustanovni sestanek Iniciativne
skupine za pripravo zakona o
duševnem zdravju v RS. Posledica
delovanje te skupine je tudi ta, da
je leta 1998 takratni poslanec
Borut Pahor vložil prvi predlog
Zakona o bolniškem
zagovorništvu in varstvu pravic.
• Prva iniciativa po uvedbi ustrezne
zakonodaje na področju
duševnega zdravja - Zakona o
duševnem zdravju je trajala vse
do leta 2008!
Danes
• 2005 se je formirala Koordinacija
(koalicija) nevladnih organizacij s
področja duševnega zdravja, z
namenom zastopanja skupnih
interesov po razvoju skupnostih
oblik pomoči in vpliva na politiko
duševnega zdravja.
• 2014 smo se združili v platformo
nevladnih organizacij za procese
v deinstitucionalizacije
Izhodišča o razvoju skupnostne oskrbe
•
•
•
•
•
Suvereno in kakovostno življenje v svoji skupnosti
Podpora v skupnosti namesto nameščanja v ustanove
Neposredno vključevanje uporabnikov in svojcev v odločanje
Posamezniku prilagojene storitve skupnostne oskrbe
Uveljavljanje temeljnih človekovih pravic in krepitev moči
uporabnikov
• Univerzalen dostop do skupnostne oskrbe
• Vključevanje nevladnih organizacij v dejavnosti
dezinstitucionalizacije
HVALA ZA POZORNOST !