Transcript IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ

IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH
PRAVNIH DEJANJ
MAG. UROŠ ILIĆ
ODVETNIK SPECIALIST
ZA GOSPODARSKO IN INSOLVENČNO PRAVO
UPRAVITELJ V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI
TEME
1.
2.
3.
4.
Izpodbijanja po OZ
Splošna pravila izpodbijanja v ZFPPIPP
Posebna pravila v postopku osebnega stečaja
De lege ferenda ?
IZPODBIJANJE PO OZ
•
IZPODBOJNE POGODBE?
Ne, tu gre za drugačno materialno izhodišče!
•

ACTIO PAULINA (255. čl. - 260. čl. OZ)
Definicija: Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je terjatev
nastala, izpodbija pravno dejanje (tudi opustitev) svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo
upnikov.
Fikcija: Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima
dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
Neodplačen PP:
- se šteje, da je dolžnik vedel, da razpolaganje škoduje upniku;
- se ne zahteva, da bi bilo prejemniku to znano ali bi mu moralo biti znano;
- vložitev tožbe v treh letih.
Odplačen PP:
- domneva dolžnikove vednosti pri razpolaganju v korist povezanih oseb;
- vložitev tožbe v enem letu.
Pasivna legitimacija: Tožba se vloži zoper prejemnika koristi oziroma pravne naslednike.
Učinek: Če sodišče ugodi zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor
je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.





OZ vs. ZFPPIPP
Razmerje specialnosti:
• z začetkom stečajnega postopka preneha pravica
izpodbijanja po splošnih pravilih OZ;
• za že začete pravdne postopke:
- privilegirana sprememba tožbe;
- sodna poravnava, ki ni v korist stečajne mase, ni
dopustna;
• posebna pravila za izvršbe in zavarovanja:
- izvršba v dobro stečajnega dolžnika in ne v
izvršilnem naslovu navedenega upnika
SODNA PRAKSA
•
Sodba in Sklep III Ips 98/2005
Če upnik, ki izpodbija dolžnikovo pravno dejanje po 255. OZ… trdi, da ni nikoli zatrjeval, da svoje terjatve do dolžnika ne more realizirati in da mu je
dolžnik povzročil škodo, ker zaradi tega ne more izpolniti svoje obveznosti do svojih upnikov v stečajnem postopku, je že na prvi pogled jasno, da ne
more uspeti z zahtevkom na izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja.
•
Sodba II cp 2644/2009
Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve tistega pravnega dejanja, ki se izpodbija,
ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove obveznosti. Izven
teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi, saj je upnikovo izpodbijanje omejeno samo na višino dolžnikove neizpolnjene obveznosti.
•
Sodba I cp 1987/2009
Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika izven stečaja po členih 255-260 OZ ne vključuje tudi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, s katerimi slednji zavaruje
svoj resnični ali izplača svoj zapadli dolg v korist enega, vendar na škodo ostalih upnikov.
V situaciji, ko en upnik uspe svojo terjatev zavarovati pred drugim upnikom, bi slednji eventualno lahko izpodbil to pravno dejanje izven stečaja v
primeru, če bi šlo za prevaro, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
•
Sklep II Ips 494/2006
Pravica do izpodbijanja zunaj stečaja je vezana le na tista pravna dejanja dolžnika, s katerimi so bili oškodovani upniki glede terjatev, ki so zapadle v
plačilo. Smisel takšne zakonske ureditve je v tem, da se tovrstno varstvo upnikov omejuje glede njihovih že nastalih terjatev, pri čemer je izključeno
varstvo bodočih terjatev. Po drugi strani pa se za takšno terjatev ne zahteva izvršilni naslov, temveč zadošča, da je ta zapadla v plačilo.
•
Sodba in sklep I Cp 2484/2009
Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim
postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom…ne more več
uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
•
Sklep I Ip 820/2009
Skladno s 351/II ZFPPIPP upnik nima pravice po začetku stečajnega postopka nad družbo z neomejeno odgovornostjo v izvršilnem postopku prosti
osebno odgovornima družbenikoma uveljaviti terjatve na podlagi njune odgovornosti za obveznosti te družbe.
IZPODBIJANJE PO ZFPPIPP
• Podobnost ureditev po ZPPSL (prelitje bogate
sodne prakse v zakonske norme).
• Uveljavitev načela enakega obravnavanja upnikov
oz. prirejenosti upnikov (par condicio creditorum).
• Namesto pravila o prednostnem poplačilu
terjatev (prior tempore potior iure).
• Nastop insolventnosti kot točka preloma in ne
šele uvedba postopka zaradi insolventnosti (34/III
≠ 46 ZFPPIPP).
POGOJI ZA IZPODBIJANJE
(KUMULATIVNOST PREDPOSTAVK)
1. Dejanje (eno/večstransko) mora biti izvedeno
(izpodbojne so tudi opustitve) v obdobju
izpodbojnosti.
2. Objektivni pogoj izpodbojnosti.
3. Subjektivni pogoj izpodbojnosti.
4. Prerekanje terjatve oz. ločitvene/izločitvene
pravice.
OBDOBJE IZPODBOJNOSTI
Od začetka 12-ih mesecev pred uvedbo stečajnega
postopka do začetka stečajnega postopka.
• Obstoj insolventnosti kot predhodno vprašanje in
korektiv administrativne opredelitve izpodbojnega
obdobja.
•Uvedba postopka (vložitev predloga) ≠
začetek postopka (izdaja sklepa).
•Za štetje roka subsidiarna uporaba ZPP (111.čl.).
•Pri dvostranskih pravnih poslih je odločilen datum
razpolagalnega pravnega posla (zavezovalni pp je torej
lahko sklenjen izven obdobja izpodbojnosti).
OBJEKTIVNI POGOJ IZPODBOJNOSTI
Definicija:
Posledica izpodbojnega dejanja povzroči:
• bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja dolžnika, tako da drugi upniki
prejmejo manj;
• bodisi privilegiran položaj osebe (ugodnejši pogoji za plačilo terjatve do SD), v
korist katere je bilo dejanje opravljeno.
Posebna litigacijska pravila:
• praviloma trditveno in dokazno breme nosi tožnik,
• v pomoč pa so mu izpodbojne domneve (presumptio iuris):
1. če je bilo dejanje dolžnika v korist upnika v dvostranskem pravnem poslu
opravljeno kasneje kot nasprotna izpolnitev upnika;
- upnik izpodbije domnevo, če dokaže, da je dolžnik izpolnitev opravil v običajnem
(upoštevna je tudi poslovna praksa med pogodbenikoma) roku
2. če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika glede predhodno nastale terjatve;
3. če je bilo dejanje opravljeno v postopku PP v nasprotju z ZFPPIPP.
SUBJEKTIVNI POGOJ IZPODBOJNOSTI
Definicija:
Če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je
dolžnik insolventen.
Ni potreben za izpodbijanje neodplačnega dejanja oz. dejanja, pri katerem je
nasprotna izpolnitev majhne vrednosti.
Posebna litigacijska pravila:
• Praviloma trditveno in dokazno breme nosi tožnik (na AJPESu objavljeni RI imajo
do 15 mesečni zamik).
• V pomoč so mu izpodbojne domneve (presumptio iuris):
1. izpolnitev SD pred zapadlostjo;
2. če je upnik prejel neobičajno izpolnitev (upošteva se tudi poslovna praksa med
pogodbenikoma);
3. če je bilo dejanje dolžnika v korist upnika opravljeno v zadnjih treh mesecih pred
uvedbo postopka.
OMEJENOST NAČELA NE BIS IN IDEM)
Ob obstoju vseh predpostavk izpodbijanja je
mogoče izpodbiti tudi pravna dejanja SD, ne
glede na morebitno predhodno sodno ali
upravno odločitev (ki je ali lahko postane
izvršilni naslov).
Če je zahtevku na izpodbijanje pravnomočno
ugodeno, preneha pravni učinek izvršilnega
naslova proti dolžniku.
NEIZPODBOJNA PRAVNA DEJANJA
Od temeljnega pravila, po katerem se lahko izpodbijajo
vsi pravni posli (zavezovalni, razpolagalni in
korporacijski) in tudi opustitve SD, veljajo naslednje
izjeme:
1. dejanja opravljena med postopkom PP (dovoljena
dejanja rednega poslovanja in dejanja s soglasjem S);
2. plačilo terjatev upnikom zaradi izpolnitve potrjene PP;
3. plačilo meničnih/čekovnih obveznosti izvedenih v
izogib izgube pravice do regresa proti ostalim
zavezancem.
NAČIN IN VSEBINA UVELJAVITVE
IZPODBOJNEGA ZAHTEVKA
• Zahtevek za izpodbijanje se lahko uveljavlja le
sodno, v pravdnem postopku.
• Oblikovalni
zahtevek-začne
učinkovati
s
pravnomočnostjo sodbe.
• Izpodbojna tožba :
1. razveljavitveni zahtevek in/ali
2. povračilni (kondikcijski) zahtevek v stečajno maso.
• Ugovor izpodbojnosti zavezovalnega posla je
potrebno uveljaviti z nasprotno izpodbojno
tožbo.
LEGITIMACIJA
AKTIVNA:
• Stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika.
• Vsak upnik v svojem imenu in za račun stečajnega
dolžnika.
PASIVNA:
• Proti osebi, v korist katere je bilo izpodbojno
dejanje sklenjeno/izvedeno.
ROK
• 6 mesecev po objavi oklica o začetku
stečajnega postopka.
• Prekluziven rok-zamuda pomeni zavrženje
tožbe.
• Ugovor izpodbojnosti ni vezan na rok.
PRAVNE POSLEDICE
USPEŠNEGA IZPODBIJANJA
Učinki so odvisni od pravne narave izpodbitega dejanja:
•z razveljavitvijo zavezovalnega pravnega posla prenehajo
pravice in obveznosti pogodbenih strank;
•z razveljavitvijo razpolagalnega pravnega posla, ki
učinkuje med dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo
izvedeno, nastane povračilna obveznost.
POSEBNA PRAVILA OSEBNEGA
STEČAJA
• Podaljšanje obdobja izpodbojnosti na 3 leta
pred uvedbo postopka za:
1.pravne posle med povezanimi osebami –
subjektivni pogoj izpodbojnosti ni potreben;
2.neodplačne posle oz. posle z neznatno
nadomestno izpolnitvijo.
PREDNOSTI IZPODBIJANJA V
POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
• Ustaljena sodna praksa izpodbijanja, izoblikovana
pri pravnih osebah.
• Daljše obdobje izpodbojnosti.
• Aktivna legitimacija upravitelja povečuje možnost
za uspeh preko posebnega režima pridobivanja
podatkov o stanju dolžnikovega premoženja.
• Dolžnik je v postopku osebnega stečaja pod
posebnim
režimom
(omejena
poslovna
sposobnost).
De lege ferenda
• Novela C ZFPPIPP ne prinaša sprememb.
• Modifikacija obdobja izpodbojnosti (od
insolventnosti dalje, zaradi načela pravne
varnosti morda omejeno z največ 5 letnim
obdobjem)
• Odprava subjektivnega elementa.
PRED KONCEM
Zahvaljujem se vam za pozornost.
Odpiram razpravo!
LITERATURA IN VIRI
• ZFPPIPP: Pododdelek 5.3.4. (269 čl.-278 čl.) in
391. čl.
• Plavšak, N.: ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila,
GV Založba, Ljubljana 2008, str. 202-220
• Juhart, M.: Obligacijski zakonik s komentarjem,
GV Založba, Ljubljana 2003, II. Knjiga, str. 247-270
• Đorđević, M.: Nova ureditev izpodbijanja pravnih
dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe) po
insolvenčnem zakonu, Pravna Praksa, št. 4950/07, Priloga