Transcript 24 Pomlad narodov v Evropi

POMLAD NARODOV V EVROPI učb. str. 93
REVOLUCIJA JE NALEZLJIVA: februar 848 Južna Italija► Francija ►
Prusija ►
Avstrija ►
Slovenci
▼ ▼ ▼
Madžari
Čehi
Hrvati
Francozi strmoglavijo Ludvika Filipa in razglasijo drugič republiko (sežig simbolov kraljevine).
• Katere nalezljive bolezni poznaš?
• Kakšni so znaki obolenja?
• Kakšne barve so?
• Kakšne barve je revolucija?
• Ali je nevarna?
• Ali je nalezljiva?
V majhni italijanski vasici je živel rezbar Pepe. Njegova delavnica je bila zvrhano polna
lesenih lutk. Nekega dne je mojster Pepe izrezal posebno prikupno lutko, ki ji je narisal
navihan obraz; toda nos se mu je izrezal malce predolg. Ker je lutko ostrgal iz enega
kosa lesa, ji je dal ime OSTRŽEK. Lutka je bila podobna prikupnemu fantičku, ki si ga je
Pepe že od nekdaj želel. Ko je lutko dokončal, se je odpravil spat. Pred spanjem se je
zazrl na zvezdnato nebo, zagledal utrinek in vzkliknil: “Želim si, da bi Ostržek oživel!”
Ali ste prepoznali zgodbo?.
Avtor priljubljenega lika Ostržka Carlo Collodi
pa ni bil samo pisec.
Bil je tudi vojak in borec v revoluciji 1848…
Narodno prebujenje
Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov:
• podrejeni narodi so se uprli in zahtevali enakopraven
narodni položaj,
• razglašali so svoje politične programe,
• nekateri so želeli lastno državo (Italijani, Nemci),
• drugi pa samostojnost (avtonomijo) znotraj obstoječe
države (na primer Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi …).
Med množicami so se pogosto razvnela močna čustva, ki so
dvigovala pomen lastnega naroda, podcenjevala in zatirala pa
drugega. Takšno stališče imenujemo nacionalistično.
Dunaj gori
NEMCI velikonemški program
malonemški program
Združitev nemških državic v enotno državo.
Razpisali so volitve v narodno skupščino v
Frankfurtu. Bili pa so neenotni glede
vključitve Avstrije).
Sprejeli so ustavo: Nemčija naj bi
se brez Avstrije združila, na čelu bi bil pruski
kralj (odklonil je krono iz rok skupščine).
Poizkus združitve je tako propadel.
SLOVENCI, prvi politični program Slovencev
Zedinjena Slovenija (Matija Majar), je postal
cilj slovenskega narodnega gibanja v 19. stol.:
•združitev slovenskih dežel,
•uradni jezik slovenščina,
•samostojnost znotraj Avstrije.
Ljudje so se s ponosom začeli zavedati
svojega slovenskega izvora.
ČEHI so zahtevali:
• preureditev Avstrije v zvezo svobodnih
narodov.
• Sklicali so vseslovanski kongres v Pragi, ki
ga je avstrijska oblast krvavo zatrla.
HRVATI so:
• pozvali k združitvi vseh hrvaških dežel v
enotno Hrvaško,
• ustanovili posebno skupščino v Zagrebu in
• za bana izbrali krajišnika Josipa Jelačiča.
ITALIJANI so zahtevali:
združitev italijanskih državic v enotno državo.
Na čelo združitve se je postavilo sardinsko
kraljestvo, ki je zahtevalo tudi avstrijsko
posest na severu Italije. Avstrijci
so z močno vojsko porazili Italijane.
MADŽARI so ustanovili svojo vlado. Hoteli so
odcepitev od Avstrije. Enakih pravic pa niso bili
pripravljeni dati drugim narodom: Hrvaško in
Vojvodino so nameravala zadržati zase.
Avstrija je revolucijo zatrla.
Poraz revolucij – začetek nove dobe?
V Evropi je s porazom revolucij leta 1848 zmagal konservatizem:
• V nemških deželah in avstrijskem cesarstvu je vnovič zavladal
absolutizem, začasno pridobljene pravice so bile ukinjene
(Bachov absolutizem).
• Francijo je ponovno vodil kralj, avstrijski prestol je zasedel
cesar Franc Jožef in tam ostal nadaljnjih 68 let.
• Narodnostne težnje so bile zatrte.
• Delavci so še naprej živeli na robu bede in brez pravic.
Revolucija 1848. leta je prinesla tudi napredek:
• velik uspeh je bil, da so bili nekateri cilji javno predstavljeni
(svoboda tiska, splošna volilna pravica…).
• Narodi so postavili jasne politične programe, s katerimi so si eni
prej, drugi nekoliko pozneje izborili avtonomijo ali lastno državo.
• Čeprav so vladarji največkrat ponudili vsiljene jim ustave, so se
ljudje zavedli pomena ustavne ureditve.
• Širile so se zahteve po splošni volilni pravici.
• V revolucionarnem boju so izkušnje nabirali tudi delavci.
DOPOLNI
Slabosti
Dobre strani
Bile so vsiljene
Omejuje absolutizem, samovoljo
vladarjev o njih se ni razpravljalo
ali pa jih ni bilo
NARODNI
PROGRAMI
Bili so jasno postavljeni
VOLILNA
PRAVICA
V njem niso sedeli zastopniki
najširših množic, ali pa ga ni bilo
V nekaterih državah je deloval
vzporedno z vladarjem
»Mi hočemo enakopravnost vseh narodov, ki žive pod ogrsko krono.
Ker madžarsko ministrstvo misli, da ne more pristati na te pogodbe, nam
čast in dolžnost nalagata, da poskusimo še zadnje in poprimemo za
orožje.«(ban Jelačić, 1848)
•Zakaj so se Hrvatje odločili prijeti za orožje?
•Kakšne so bile njihove zahteve?
Kaj so hoteli revolucionarji?
Uspeh revolucije?
Kako je ravnal dvor?
VIR 1
“Kot je po končanem uporu povedal eden od ujetih
poveljnikov, so nameravali kmetje ‘odpraviti davke in
Druge naklade in se boriti z gospodo, ki je bila proti njim’.
Govorilo se je tudi, da hočejo, ko bi gospodo pregnali,
‘ustanoviti v Zagrebu cesarsko namestništvo, sami
pobirati davke in sami skrbeti za mejo.”
( Maja Žvanut, Peter Vodopivec, Vzpon meščanstva,
Modrijan, Ljubljana, 1995, str. 74)
VIR 2
“Revolucija na Dunaju je prinesla popolno
svobodo. Od zdaj bomo poslušali le še cesarja
in mu plačevali davke, drugo nas ne zanima.
Nobene tlake, nobene in drugih obveznosti
desetine, ’vse je frej’!”
(Stane Granda, Hočemo Slovenijo,
Založba Mladika, Ljubljana, 1999, str. 14)
• O katerem uporu govori prvi vir?
• O katerem uporu govori drugi vir?
• Katere kmečke zahteve se pojavljajo v obeh primerih?
• Komu so bili kmetje naklonjeni?
gospodi / cesarju / nikomur
• Kaj sklepaš iz prvega vira?
a) Upor je bil uspešen, saj so kmetje skušali organizirati cesarjevo namestništvo v Zagrebu.
b) Upor ni uspel, saj so bili voditelji ujeti.
• Kaj sklepaš iz drugega vira?
a) Upor je bil uspešen, saj je bilo “vse frej”, revolucija na Dunaju je prinesla svobodo.
b) Upor ni bil uspešen, saj so kmetje morali poslušati cesarja.
DELOVNI LIST
DELOVNI LIST
DELOVNI LIST
DELOVNI LIST DELOVNI LIST