ZAVAROVALNIŠTVO

M ag. Vojka Ojsteršek, univ.dipl.ekon.

NAMEN PREDMETA

 spoznati zavarovanje tako z vidika zavarovancev kakor tudi z vidika zavarovalnic  znati pridobljeno znanje uporabiti v praksi in ga vsebinsko ter stroškovno pravilno opredeliti

POMEN

 znanje področja pomembno pri opredeljevanju rizikov in sprejemanju poslovnih odločitev

VSEBINA PREDMETA

 Osnove zavarovanja  Vrste in oblike zavarovanj  Upravljanje rizikov  Zavarovalni trg  Zavarovalne pogodbe  Narodnogospodarski pomen zavarovanja

NAČIN DELA

 predavanja  analiza primerov  praktične vaje  SEMINARSKA NALOGA (pogoj za pristop k izpitu)  IZPIT

1. OSNOVNI ZAVAROVALNIŠKI POJMI

1.1. POJEM IN BISTVO ZAVAROVANJA

POJEM ZAVAROVANJA   Manes: Zavarovanje je vzajemno zadovoljevanje potreb številnih na enak način ogroženih oseb.

Grawe-Luntz: Pri zavarovanjih gre za izplačilo denarnih zneskov nekega sklada, oblikovanega iz vplačil vseh, ki pri tem rizičnem skladu sodelujejo.

dr. Boncelj:

Zavarovanje je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarske nevarnosti.

(Zavarovalna ekonomika, 1983)

ZAVAROVANJE

(z narodnogospodarskega stališča)

je dejavnost zaščite gospodarstva pred določenimi nevarnostmi, ki ogrožajo premoženje in osebe

dr. Boncelj: Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, ki je podrejena določenim gospodarskim zakonitostim, katerih delovanje je v določenih situacijah potrebno uravnavati: pospeševati, sproščati..

( kot npr. s fiskalno politiko pospešujemo ali omejujemo sklepanje pokojninskih in življenjskih zavarovanj, z zakoni zapovedujemo obvezna zavarovanja….)

ZAVAROVANJE je ena temeljnih gospodarskih dejavnosti.

Glavne sestavine:  je gospodarska institucija,  predstavlja gospodarsko varnost,  združevanje rizičnih objektov in  sredstvo za izravnavanje nevarnosti.

BISTVO ZAVAROVANJA

 je v vzajemnosti in solidarnosti subjektov, povezanih v t.i. rizični skupnosti

Pomen izjemno velik:

beseda za – varovanje.

assurance, insurance, Versicherung = varnost, jamstvo zaščita

Temeljne naloge zavarovanja:

 Odstranjevanje motenj v ekonomskem delovanju gospodarskih celic,   Preventivna in represivna dejavnost, Vlaganje v tehnične sklade.

(dr. Starman)

1.2. VZROKI za nastanek in razvoj zavarovalništva

 različne nevarnosti, ki že od pradavnine ogrožajo človeka in njegovo skupnost  pojavljanje raznih oblik povezav, kjer se rizik razdeli na več subjektov  pojav posrednika, ki zbira sredstva, jih nalaga in oplaja ter iz njih prizadetim ob nesrečah izplačuje dogovorjeno odškodnino

ZGODOVINA

Stari vek:  l. 3000 p.n.š. pretovarjanje blaga na reki Jangcekjang  v Palestini skupnost lastnikov oslov  različne oblike “zavarovanj” premoženja (Hamurabijev zakonik, staro indijsko pravo,v Egiptu, pri Feničanih...)

Srednji vek:

 razvoj rizičnih skupin v okviru cehov (ustanovljene tudi prve slovenske cehovske zadruge: za vzajemno pomoč prizadetim v nesrečah, krojaški ceh)  Razvoj “pravega” zavarovalništva pa šele z razvojem pomorskega prometa (šele po ukinitvi t.i. pomorskih posojil v 13. st.)

Novi vek:

 Razvoj pomorskega prometa povzroči, da zavarovalstvo postane samostojna dejavnost - pravna ureditev, znanstvene metode (matematične, statistične)

OBLIKE ZAVAROVANJ

 najprej kot ustne obljube – v bistvu kot stave,  kasneje pismene obljube – police (prva napisana polica šele v 14. st.)

POLLICITATIO = OBLJUBA

Razvoj:

  z razvojem imperializma se področje začne tudi pravno urejevati (t.i. zborniki pravil pomorskega zavarovanja) spremeni se narava zavarovanja – prehod od vzajemne k ekonomski zaščiti in institucionalna obravnava (samostojni poslovneži, družbe)  pojav novih vrst zavarovanj

NOVE VRSTE

   15.-16. st-.: zavarovanje oseb, kopenski transport, požar 16. st.: prva življenjska polica največje zasluge za razvoj modernega transportnega zavarovanja (pa tudi ostalih vrst zavarovanj) predstavlja londonski Lloyd’s, ki je danes ena največjih zavarovalnih borz na svetu.

Lloyd’s:

 kavarna Edwarda Lloyda, v kateri so se zbirali lastniki ladij, pomorci, trgovci, kupci in sklepali najrazličnejše posle. Lastnik kavarne je za njih zbiral informacije o ladjah, prihodih, odhodih, tovorih, ki jih je kasneje izdajal v časopisu Lloyd’s List (izhaja še danes).

  

Naloge Lloyd’s:

zbiranje informacij, sklepanje stav, posredovanje pri poslih.

1.

Danes:

ena največjih zavarovalnih borz na svetu. Značilnosti: Corporation of Lloyd’s – zavarovatelji posamezniki, 2.

3.

nima zastopnikov, agentje v pristaniščih – havarijski komisarji.

Razvoj zavarovalstva na slovenskih tleh:

        Obdobje tržnega zavarovalstva v Avstro-Ogrski Obdobje brez zavarovalnega nadzora v Kraljevini Jugoslaviji Obdobje administrativnega zavarovalstva in monopola po 2. svetovni vojni Obdobje navidezne konkurence (1962-1967) Obdobje tržnega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu (1968-1976) Obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora (1977 1990) Obdobje omejenega zavarovalnega nadzora (1991-1993) Obdobje konkurence in sodobnega zavarovalnega nadzora (od 1994 leta dalje)

Vključevanje v Evropo

je prineslo nova pravila v naš prostor, ki so bila uvedena s t.i. zavarovalniškimi direktivami: 1.

2.

direktiva: “the right of establishment” – je urejala pravice do ustanovitve zavarovalnice, direktiva: “freedom of services” - prosto opravljanje storitev, 3.

direktiva: prinesla popolno liberalizacijo.

Zavarovalništvo v EU

1.

2.

3.

4.

Prost pretok zavarovalnih storitev Poenoteni pogoji za pridobitev licenc Enotni standardi za izračunavanje minimalne likvidnostne stopnje in oblikovanje rezervacij Trženje zavarovanj lahko poteka tudi v državah, kjer zavarovalnice nimajo svojih “branch offices” EU omogoča prosto organiziranje in pretok zavarovalnih storitev – zavarovalnice lahko poslujejo v tisti državi članici EU, v kateri imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti

Zavarovalniški trg EU

  Evropski zavarovalni trg je tradicionalen, visoko razvit z uveljavljenimi visoko profesionalnimi zavarovatelji, dobro razviti in razvejano ponudbo.

Najpomembnejši udeleženci trga: – zavarovalnice in pozavarovalnice, – zavarovalni posredniki in zastopniki, – uporabniki zavarovalnih storitev (zavarovanci), – države, ki uravnavajo strukturo zavarovalnega trga.

Zavarovalniški trg EU

 Zavarovalnice so: – splošne oz. univerzalne – specializirane  Zavarovalnice ustvarjajo dohodek iz: – neposrednega zavarovanja, – sozavarovanja in pozavarovanja, – naložb zavarovalnih sredstev

Zavarovalniški trg EU

   

konkurenčnost in razvitost

distribucijskih kanalih, , ki se kaže predvsem v visoki stopnji zavarovanja, modernih, potrebam prilagojenih zavarovalnih produktih in novih

visoka stopnja produktivnosti zavarovalničnega delavca, intenziven razvoj bančnega zavarovaništva

(t.i. Bankassurance) in povezovanje v velike in kompleksne finančne institucije t.i.

finančne konglomerate

Na trgih EU opravijo posredniki 80 % poslov, v Sloveniji manjši delež, ki se z leti povečuje.

Prodajni kanali zavarovalniških produktov v državah EU

100% 80% 60% 40% 20% 0% A vs trij a B elgija Šv ica Šp an ija Fr an cij a Ita N lij iz a oz ems ka P olj P sk or a tu ga ls ka S lov en ija Slov aš ka Tur čij a Prodajni kanali zavarovalniških produktov Vir: Šker (2008, 45) Drugo Banke/pošte Posredniki Zastopniki Zaposleni

Bančno zavarovalništvo Bankassurance

   Sodelovanje med banko in zavarovalnico: banke tržijo zavarovalniške produkte.

Običajno gre za kapitalske povezave med sodelujočo banko in zavarovalnico.

Banke ponujajo predvsem: – življenjska zavarovanja – rentna zavarovanja – nezgodna zavarovanja – avtomobilska zavarovanja – premoženjska zavarovanja (stanovanjsko zavarovanje)

Slovenski zavarovalni trg

ZAVAROVALNICE, članice SZZ : Kompozitne:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Zavarovalnica Triglav d.d Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. Zavarovalnica Maribor, d.d Zavarovalnica Tilia, d.d.

Generali, Zavarovalnica, d.d. Merkur zavarovalnica, d.d.

GRAWE, Zavarovalnica, d.d.

8.

9.

10.

11.

Victoria-Volksbanken Wiener Städtische zavarovalnica Allianz Hungaria Zrt.

Zűrich Insurance Ireland Ltd.Global Corporate Ireland

Specializirane:

1.

2.

3.

4.

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.

KD Življenje, zavarovalnica, d.d.

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.

NLB Vita, življenjska zavarovalnica,d.d.

5.

6.

7.

SID- Prva kreditna zavarovalnica, d.d.

ARAG zavarovanje pravne zaščite d.d. Prva osebna zavarovalnica d.d.

8.

ERGO zavarovalnica d.d.

Druge članice

1.

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. (KAD) 2.

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)

Pozavarovalnici

1.

2.

Pozavarovalnica Sava,d.d.

Pozavarovalnica Triglav Re, d.d.

Tržni deleži slovenskih zavarovalnic v letu 2008 (vsa zavarovanja )

GRAWE ; 1,93 Merkur; 2,31

Tržni deleži zavarovalnic v Sloveniji v letu 2008

NLB Vita; 1,67 SID – PKZ; 0,74 ARAG; 0,08 Victoria-Volksbanken; 0,05 TRIGLAV, Zdravstvena; 3,15 Generali; 3,27 Tilia; 3,62 Triglav; 39,99 KD Življenje ; 3,67 Adriatic Slovenica; 13,64 Vzajemna; 12,48 Maribor; 13,38 Vir: Slovensko zavarovalno združenje (2009b,18) Triglav Adriatic Slovenica Maribor Vzajemna KD Življenje Tilia Generali TRIGLAV, Zdravstvena Merkur GRAWE NLB Vita SID – PKZ ARAG Victoria-Volksbanken

Tržni deleži 4. največjih zavarovalnic v Sloveniji (ocena po bruto premiji 2008)

(ki poslujejo po ZZavar)  Triglav skoraj 40% tržni delež  Adriatic-Slovenica 13,64%   Mariborska zavarovalnica 13,38% Vzajemna 12,48% tržni delež =

vse ostale zavarovalnice skupaj le nekaj več kot 20% tržnega deleža KONKURENČNOST zavarovalnega trga?!

Premija vseh zavarovanj od leta 1993 2003 Bruto obračunana premija

298 267 300 230 250 193 171 200 154 122 129

v mrd SIT

150 102 63 100 47 50 0 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999

leto

2000 2001 2002 2003 (vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2005

Rast posamezne zavarovalne vrste v letih 2003-2008

(vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 življenjska zav.

neživljenjska zav.

Indeksi rasti

Leto Rast premije skupaj

116,1 2002 2003 2004 111,7 116,8

Rast življ.

zav.

123,2 117,8 143,8

Rast neživlj.

zav.

114,1 109,9 108,3 2005 2006 2007

(vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

106,6 111,4 109,8 108,6 116,3 112,7 105,7 109,3 108,4

(

Slovenski zavarovalni trg

0,64 mlrd €; 32%

Življenjska zavarovanja Neživljenjska zavarovanja

1,38 mlrd €; 68%

(vir: Slovensko zavarovalno združenje, 2008)

Tržni deleži pozavarovalnic

100 80 60 40 20 0 40,18 59,82 15,68 84,32 40,34 59,66 vsa zav.

življenjska neživljenj.

Triglav Re SAVA

Statistični kazalci razvoja:     letna stopnja rasti vseh zavarovanj je v zadnjih 5. letih v povprečju nad 10%, življenjska zavarovanja v primerjavi s premoženjskimi še vedno rastejo z bistveno višjim indeksom in sicer 119,4, delež bruto obračunane zavarovalne premije v BDP se je v letu 2008 sicer malenkost znižal, a še vedno znaša 5,4%, število zaposlenih v zavarovalnicah se je v letu 2008 povečalo in znaša preko 6.400 zaposlenih.

 do konca leta 2008 evidentiranih več kot 3.000 pooblaščenih zastopnikov in 650 posrednikov,  zavarovalno licenco si je pridobilo 30 zastopniških družb, 10 bank in skoraj 300 posrednikov  v Sloveniji se z zavarovalstvom posredno in neposredno ukvarja preko 9.000 oseb

…vendar v primerjavi z Evropo:

(podatki so za leto 2003 in 2004)  le 5,4% delež v BDP (EU-15: 8,6%)   Povprečna premija na zavarovalnico: Slovenije 97 mio Eur, EU 15: 176 mio Eur) Povprečna premija na zavarovalniškega delavca: Slovenija 255.000 Eur, EU 15: 908.000 Eur

Primerjava osnovnih kazalcev 2500 2000 1500 1000 500 0

EU 27 Slovenija štev. zap./zavarov alnico premija/preb .(EUR) premija življ.zav/pre b (EUR) 186 396 2.155

990 1.350

315 premija neživlj.zav/p reb.(EUR) 786 675 deležv BDP (%) 8,6 5,4

EU 27 Slovenija

Delež premij v BDP v letu 2007

Švica Belgij Danska Portugalska

EU (27)

Italija Avstrija

Slovenija (2008)

Madžarska Hrvaška Grčija Turčija 9,8 % 9,4 % 8,9 % 8,4 %

8,6 %

6,4 % 5,9 %

5,4 %

3,7 % 2,9 % 2,1 % 1,3 %

V zadnji letih opazna krepitev SLO zavarovalnega trga na sledečih področjih:



intenzivnejše je delovanje na področju življenjskih zavarovanj, kjer se premija v zadnjih letih vztrajno povečuje, povečuje se delovanje brokerjev in njihovo sodelovanje s strankami in zavarovalnicami, širi se poslovanje zavarovalnic na tujih trgih in vse bolj se uveljavlja bankassurance ( bančno zavarovalništvo).

1.3. GOSPODARSKE OSNOVE POSLOVANJA ZAVAROVALNIC Matematični izračuni rizikov in cene temeljijo na:

  

zakonu velikih števil, zakonitostih teorije verjetnosti in statistiki.

OSNOVNE PRVINE ZAVAROVANJA

o predmet (objekt) zavarovanja, o o o tveganje za katero je zavarovan, čas trajanja zavarovanja, oblika škodnega kritja

Predmet zavarovanja

 Predstavlja posamično ali v skupini materialni predmet, žival, rastlino, človeka ali kaj drugega, kar je možno poškodovati, uničiti, ukrasti.

 Predmeti zavarovanja so: gradbeni objekti, oprema, zaloge, denar, umetniški predmeti, motorna kopenska vozila, vodna in zračna plovila, kmetijske kulture, živali, ljudje.

Predmet zavarovanja

Tveganje (riziko)

= možnost naključne uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja v nekem prihodnjem obdobju

Tveganje je odvisno:

  vrste tveganja (požar, poplava, potres, poškodba, smrt), fizičnih značilnosti predmetov (lesena ali zidana hiša, opečna ali slamnata streha..)  vrednosti predmeta,  trajanja zavarovanja,  kraja, kjer se nahaja predmet ipd.

Vsa zavarovalna tveganja skupaj na katerikoli ravni

= PORTFELJ ===============

(zavarovalni portfelj)

Čas trajanja zavarovanja

 Zavarovalno kritje velja le za čas trajanja zavarovanja.

 Respiro rok: zavarovanje lahko uveljavlja škodo tudi po datumu veljavnosti zavarovanja, v kolikor se pogodba ponovno sklene pri isti zavarovalnici.

 Pri nekaterih zavarovalnih vrstah je pomembna tudi ura začetka in konca trajanja zavarovanja (npr. nezgode).

Oblika škodnega kritja

 Predstavlja način določanja zavarovalnine oz. odškodnine za primer uresničitve škodnega dogodka (nova vrednost, dejanska vrednost).

Za sklenitev zavarovanja za določeno tveganje morajo biti (v celoti in skupno) izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

2.

3.

dogodek mora biti v prihodnosti negotov, slučajen in neodvisen od zavarovančeve volje, tveganje je mogoče ovrednotiti, škodo je mogoče oceniti.

Zavarovalni dogodek

Dogodek, ki je nastal zaradi rizika, ki je po zavarovalni pogodbi pokrit in zaradi katerega je nastala škoda na zavarovanem predmetu, je

zavarovalni dogodek

ali

zavarovalni primer

.

NALOGA ZAVAROVANJA

je, da številna tveganja, ki so jim zavarovanci izpostavljeni, prerazporedi na vse zavarovance, in da zavarovancu/ oškodovancu/ upravičencu izplača ustrezno nadomestilo za utrpelo škodo ali ustrezno vsoto v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo.

Statistično opredeljevanje tveganja

Velikost tveganja je odvisna od: vrste tveganja kraja, kjer se predmet nahaja fizično tehničnih značilnosti

MERILO TVEGANJA

velikosti oz. vrednosti predmeta zav.

trajanja zavarovanja

Tveganje

1. Velikost tveganja

se praviloma odraža v velikosti premije

višje tveganje = višja premija 2. Merilo tveganja

je izraženo s premijsko stopnjo .

Statistično opredeljevanje tveganja

 spremljanje s statističnimi metodami  primerjava in analiziranje premij in odškodnin  Izračunavanje škodnega deleža  Izračunavanje škodne stopnje

Statistično spremljanje rezultatov zavarovanja

  Škodni delež: razmerje med zneskom zavarovalnin in tehnično premijo.

Stopnja škod: razmerje med zavarovalnino in zavarovalno vsoto v portfelju.

Statistično se spremljajo še druge kategorije, npr. število zavarovanih predmetov, zavarovalne vsote zavarovanih predmetov, število poškodovanih predmetov.

Na premijsko stopnjo poleg škodne stopnje pomembno vpliva = čim večje je število zavarovanj tem manjša so nihanja škodne stopnje (in obratno!)

Zavarovalno tehnične rezervacije

Glavni vir dohodka v zavarovalstvu je

zavarovalna premija

=

znesek, ki je plačan za zaščito pred nevarnostjo, ki ogroža zavarovanca.

Zavarovalna premija = ZAVAROVALNA VSOTA (ZV) X premijska stopnja

Zavarovalna premija:

TEHNIČNA premija + režijski dodatek___ = BRUTO PREMIJA

Zavarovalno tehnične rezervacije

  Tehnična premija, ki predstavlja večji del premije, je namenjena kritju škod in oblikovanju zavarovalno tehničnih rezervacij.

Zavarovalno tehnične rezervacije so sredstva, namenjena izplačilu zavarovalnin za obveznosti na osnovi sklenjenih pogodb za že nastale in pričakovane škode.

ZAVAROVALNO TEHNIČNE REZERVACIJE

1.

2.

3.

4.

5.

6.

škodne rezervacije, Rezervacije za prenosne premije, matemati čne rezervacije, izravnalne rezervacije, rezervacije za bonuse, popuste in storno, Druge zavarovalno tehnične rezervacije.

1.

Škodne rezervacije

so vsa sredstva, namenjena izplačilu odškodnin za že nastale, a iz kateregakoli razloga še neizplačane škode.

2. Rezervacije za prenosne premije

so tisti del vplačanih premij, ki se nanašajo na zavarovalno kritje v naslednjem obračunskem obdobju.

3. Matematične rezervacije

so tisti del premije, ki jo pri življenjskem zavarovanju izločimo za obveznosti, ki bodo nastale v naslednjih letih.

4. Izravnalne rezervacije

s o rezervacije, ki se nanašajo na časovno izravnavo neenakomern ih in naključnih nihanj škodnega procesa, ki jih ni možno izravnati z nevarnostno premijo ali s pozavarovanjem.

Temeljna značilnost : so tehnika obvladovanja tveganj le v določenih zavarovalnih vrstah npr. pri kreditnih zavarovanjih.

5. Rezervacije za bonuse, popuste in storne

se oblikujejo v višini pogodbeno dogovorjenih bonusov, popustov ali stornov (dobropisov).

6. Druge zavarovalno tehnične rezervacije

 Zavarovalnica jih oblikuje glede na predvidene bodoče obveznosti in tveganja velikih škod, ki izhajajo npr. iz zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo, proizvajalčeve odgovornosti za farmacevtske izdelke, potresa, poplave itd.

Instrumenta uravnavanja tveganja:



Pozavarovanje

:je zavarovanje nekega zavarovanja; različne oblike in načini; zavarovanec v dogajanje ni neposredno vključen, temveč se aktivnost dogaja med zavarovalnico in pozavarovalnico. 

Sozavarovanje

: tveganje se porazdeli na več zavarovateljev (kvotno, odstotno); zavarovanec je v to vključen.

Pozavarovanje

 Pomeni zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja nevarnosti zavarovalnice pri pozavarovalnici.

  Zavarovalnice uporabljajo pozavarovanje, da lahko prevzemajo rizike, pri katerih so morebitne zavarovalnine iznad zmožnosti zavarovalnice.

Riziki se tako prenašajo na pozavarovalnico.

Sozavarovanje

   Pomeni prevzeto tveganje, ki se porazdeli med več zavarovalnic.

Delitev tveganja med zavarovalnicami se določi v deležu, pri čemer je vsaka zavarovalnica udeležena z enakim deležem v premiji in škodi.

Sozavarovanje se v praksi izvaja na dva osnovna načina: – preko vodilne zavarovalnice (po pooblastilu ali samostojno); – preko vseh udeleženih zavarovalnic.

2. Slovenska zavarovalna zakonodaja

 Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)  Obligacijski zakonik (OZ)  Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu  Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju  Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju  Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov

Zakon o zavarovalništvu

ureja področje prostovoljnih zavarovanj.

( obvezna zavarovanja urejajo drugi predpisi.) ustanovitev zavarovalne družbe prenehanje delovanja delovanje družbe opravljanje zavarovalnih poslov

Ustanovitev zavarovalnice

Pravno-organizacijske oblike zavarovalnic: 1.Zavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška družba, evropska delniška družba (SE) ali kot družba za vzajemno zavarovanje. 2.Pozavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba (SE). Za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je organizirana kot evropska delniška družba (SE), se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe

NADZOR Agencije za zavarovalni nadzor



izdaja dovoljenja za ustanovitev zavarovalnice in za opravljanje zavarovalnih poslov



predpisuje izvajanje nadzora Ločimo:



zunanji nadzor



notranji nadzor

SKUPINE IN VRSTE ZAVAROVANJ

ZZavar

Uradni list RS 13/2000 >uradna klasifikacija: 24 vrst zavarovanj

RAZVRŠČANJE ZAVAROVANJ



po na činu odločanja



po predmetu zavarovanja



po panogah

DELITEV ZAVAROVANJ PO NAČINU ODLOČANJA



OBVEZNA



PROSTOVOLJNA



Zgodovinski razvoj obveznih zavarovanj!

DELITEV ZAVAROVANJ PO PREDMETU ZAVAROVANJA



premoženjska



osebna zavarovanja

DELITEV PO PREDMETU ZAVAROVANJA

(stara klasična delitev)

 premo ženjska zavarovanja  osebna zavarovanja 

transportna in kreditna zavarovanja

DELITEV PO PANOGAH

 Panoga premo ženjskih zavarovanj  Panoga zavarovanj motornih vozil  Panoga transportnih in kreditnih zavarovanj  Panoga osebnih zavarovanj

Zakon o zavarovalništvu:

Opravljanje zavarovalnih poslov sme izvajati:

  

zavarovalnica s sedežem v RS (z dovoljenjem AZN) podružnica tuje zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje AZN in in zavarovalnica države članice EU, ki odpre podružnico v RS in skladno z zakonom opravlja zavarovalne posle.

Zavarovalno dejavnost opravljajo:



delniške družbe in družbe za vzajemno zavarovanje,



druge zavarovalne posle pa z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor tudi druge družbe in fizične osebe - d.o.o. in s.p. (posle posredovanja, zastopanja, ocenjevanja, tehnične storitve, razni pomožni posli..)

Dejavnost zavarovalnic

 Zavarovalnica lahko opravlja samo zavarovalne posle.   Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini, skupaj pa lahko opravlja zavarovalne posle le v skupi ni življenjskih ali premoženjskih zavarovanj.

Računovodski izkazi in poslovna poročila se vodijo ločeno po obeh skupinah.

Zakon o zavarovalništvu

zelo natančno opredeljuje:

 

vodenje poslovnih knjig, izdelavo poslovnih poročil,



zavarovalni nadzor,



sodelovanje z evropskimi organi za nadzor,



obvladovanje tveganj,



prenehanje zavarovalnic.

Obvladovanje tveganj

Za obvladovanje tveganj mora zavarovalnica poslovati tako, da v vsakem trenutku izpolnjuje zahteve: – kapitalske ustreznosti – ima zadosten kapital oz. prosta sredstva glede na obseg in vrste zavarovalnih poslov, ki jih opravlja; – likvidnosti – je sposobna pravočasno izpolnjevati tekoče zapadle obveznosti; – solventnosti – je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti.

Kapitalska ustreznost:



Zavarovalnica mora vedno razpolagati z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste zavarovalnih poslov.

= Kapitalska ustreznost pomeni “moč” zavarovalnice v smislu prevzemanja in obvladovanja tveganj

Likvidnost:



V vsakem trenutku mora biti sposobna izpolnjevati zapadle obveznosti.

Solventnost:



Trajno mora biti sposobna izpolniti vse svoje obveznosti.

Zavarovalnica je lahko tudi delničar v gospodarskih družbah

 vendar največ do 10% osnovnega kapitala (predhodno pridobiti soglasje Agencije za zavarovalni nadzor!)

Prenehanje zavarovalnic

AZN lahko ob ugotovljenih nepravilnostih izda odločbo o:

 pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti  odvzemu dovoljenja  izredni upravi  začetku likvidacije  Ugotovitvi pogojev za začetek stečaja

OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ)



prinaša vrsto novosti na področje slovenskega obligacijskega prava



nove pristope in poglede na splošna obligacijska razmerja

OSNOVNA NAČELA OZ:

 Načelo dispozitivnosti zakonskih določb  Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij  Načelo ekvivalence  Načelo vestnosti in poštenja  Načelo prepovedi zlorabe pravic  Načelo pravičnosti

Poenotenje zavarovalnih pojmov :

Enotna terminologija:

 zavarovalnica/zavarovatelj,  zavarovalec,  zavarovanec,  zavarovalna premija/prispevek (v d.v.z.)  zavarovalnina  odškodnina

OZ dosledno ureja razmerje

plačilo premije – zavarovalno kritje Novo: Zavarovalnici ni potrebno izplačati zavarovalnine, v kolikor je preteklo 30 dni od priporočenega sporočila stranki o zapadlosti premije.

Z neplačilom premije preneha zavarovalno kritje. Zavarovalna pogodba pa lahko ostane v veljavi.

Odpoved zavarovalne pogodbe :

 

Vsaka stranka lahko skladno z OZ odstopi od zavarovalne pogodbe s 3 mesečnim odpovednim rokom.

V kolikor je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, je odpovedni rok 6 mesecev.

(določila ne veljajo za življenjska in zdravstvena zavarovanja)

3. POSLOVANJE ZAVAROVALNICE temelji na naslednjih aktih:

1.

Akti družbe : STATUT, pravilniki in navodila za delo 2.

o

Akti, na osnovi katerih se sklepajo zavarovanja: Pogoji: splošni in posebni

o

Klavzule in

o

CENIKI premij.

Zavarovalne pogodbe:



aleatorne,



pristopne.

alea = latin. kocka

(obveznost ene od pogodbenih strank znana, obveznosti druge so odvisne od nekih prihodnjih dogodkov)

Zavarovalna pogodba

 Zanjo je značilno, da sta pogodbeni stranki zelo omejeni pri prostem določanju pogodbenega ravnanja.

  Skoraj vsa ravnanja pogodbenih strank določa OZ kot obvezna.

Pri zavarovalni pogodbi zakonodaja ščiti šibkejšo pogodbeno stranko (zavarovalca) tudi tako, da določa, da je odmik od določb OZ dopusten le, če je v nedvoumnem interesu zavarovanca.

ZAVAROVALNA POGODBA

Mora biti pisna in jo običajno sestavljajo:

 zavarovalni pogoji,  premijski sistem in  zavarovalna polica.

OSEBE V ZAVAROVALNI POGODBI

 zavarovatelj = zavarovalnica  zavarovalec = sklenitelj zavarovanja  zavarovanec

Pri osebnih zavarovanjih pa še:

 ponudnik,  upravičenec,  zavarovana oseba

ZAVAROVALNA POLICA

Polica je listina, ki jo izro či zavarovalnica zavarovancu kot dokaz, da je zavarovalna pogodba sklenjena.

Zavarovalna polica

je potrdilo o sklenjeni zavarovalni pogodbi Vrste polic:



za vsa tveganja (“all risks policy”)



za našteta tveganja (“perils named policy”) POLICA = vrednostni papir

VSEBINA POLICE

 pogodbeni stranki,  zavarovana stvar oz. zavarovana oseba,  nevarnost (rizik), ki jo zajema zavarovanje,  trajanje zavarovanja in doba kritja,  zavarovalna vsota ali zavarovanje neomejeno, dogovor, da  premija,  dan, ko je bila izdana polica in  podpisa pogodbenih strank.

je

VSEBINA POLICE:

 glava (pogodbeni del),  jedro (obračunski del) in  zaključek (sklepni del).

JEDRO POLICE:

 zavarovane nevarnosti,  predmet zavarovanja,  višina in način zavarovalnega kritja,  premijske stopnje,  morebitna doplačila, popusti, franšize, klavzule, posebni dogovori,  zavarovalna premija

ZAKLJUČEK POLICE

 komercialni del,  pobotnični del

KOMERCIALNI DEL

 doplačila in popusti,  povračilo po sedanji polici,  višina zavarovalne premije,  zapadlost morebitnih obrokov,  doplačilo po predhodni polici;

POBOTNIČNI DEL

 način plačila premije,  tečaj,  obračun DPZP-ja,  kraj in datum sklenitve zavarovanja,  šifra, ime in priimek pooblaščenega zastopnika,  podpis obeh pogodbenih strank;

NAČIN SKLEPANJA ZAVAROVANJ

 ponudba zavarovalnega kandidata,  ponudba zavarovalnice,  Sklenitev zavarovalne pogodbe  izdelava zavarovalne police.

Polici je obvezno potrebno priložiti pripadajoče splošne in posebne pogoje! Na polici mora biti (s podpisom) zabeleženo, da jih je zavarovalec prejel!

Splošni in posebni pogoji

opredeljujejo vse tisto, kar je za zavarovalnico in zavarovalca pomembno (bistveno)

:

 Opredelitev zavarovanih nevarnosti,  Predmet zavarovanja  Izključitve  Višina zavarovalnega kritja

Pogoji določajo tudi:

 Trajanje zavarovalne pogodbe  Obveznosti zavarovatelja,     Obveznosti zavarovanca, Obnašanja v primeru uresničitve zavarovalnega tveganja, Pravni položaj po nastanku zavarovalnega primera Način obveščanja (samo pisno!)

in še:

 Znižanje premije (bonus) ali povečanje premije (malus)  Franšiza ali samoudeležba.

 Ocenitev, reševanje in zaključek reševanja škode  Prenehanje zavarovalne pogodbe.

ZAVAROVANE NEVARNOSTI

 osnovne ali temeljne nevarnosti,  dodatne nevarnosti,  nezavarovane nevarnosti.

PREDMET ZAVAROVANJA

 stvari, ki

so

predmet zavarovanja,  stvari, ki

so

predmet zavarovanja,

le če je posebej dogovorjeno,

 stvari, ki

niso

predmet zavarovanja.

VIŠINA ZAVAROVALNEGA KRITJA

 zavarovanje na zavarovalno vsoto,  zavarovanje na 1. riziko,  zavarovanje na taksirano vrednost.

Trajanje zavarovanja

 

Z določenim rokom trajanja Z nedoločenim rokom trajanja, ki se nadaljuje iz leta v leto (permanentna polica).

 Če trajanje ni določeno v pogodbi, lahko vsaka stranka razdre pogodbo z dnem zapadlosti premije, pri čemer mora o tem pisno obvestiti drugo stranko min. 3 mesece pred zapadlostjo premije.

Spremembe premije:



BONUS – znižanje premije zaradi ugodnega škodnega rezultata



MALUS – povišanje premije zaradi slabega škodnega rezultata



Obračun oz. vračilo neizkoriščenega dela premije (obračun pro-rata)

Zavarovalni primer (uresničitev zavarovanega tveganja):

 Ker mora biti to negotov, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, se je potrebno zaščititi pred t.i. gotovimi škodami:   Pred zavarovanjem potrebno narediti

ogled predmeta zavarovanja,

Pri zdravstvenih in življenjskih zavarovanjih

dokazilo o zdravstvenem stanju

 Uvedba

karence

ZAVAROVALNI DOGODEK

je dogodek, ki je nastal zaradi nevarnosti, ki je po zavarovalni pogodbi krita in zaradi katere je nastala škoda na zavarovanem predmetu.

Osnovno vodilo pri reševanju zavarovalnih primerov: =

vzpostavitev prvotnega stanja

(znesek nadomestila ne more preseči vrednosti škode – zavarovanje ne sme in ne more biti VIR BOGATENJA!)

Reševanje zavarovalnega primera:

Tu veljajo določena pravila:   rok prijave škodnega dogodka najkasneje v 3 dneh, Zavarovanec mora preprečiti nadaljnje nastajanje škode,   Zavarovati kraj dogodka in ohraniti dokazila vzroka nastanka škodnega dogodka, Omogočiti oceno škode,  Zavarovalnici posredovati vse potrebne dokumente, ki jih le ta potrebuje pri reševanju škode.

Franšiza ali samoudeležba



Odbitna franšiza



Integralna franšiza

Ocenitev škode:



Amortizacija ali odpisana vrednost

 (obraba, starost, ekonomska in tehnična zastarelost)

, Rešeni deli:

se obračunajo po tržni vrednosti in ostanejo praviloma zavarovancu.

V primeru sporov, možna vključitev izvedenca!

PRAVNI POLOŽAJ po nastanku zavarovalnega primera: 

Pri premoženjskih škodah v primeru delnih škod zavarovanje teče dalje; v primeru totalne škode se izplača ZV in zavarovanje preneha.



Vračilo neizkoriščenega dela zavarovalne premije

NADZAVAROVANJE, PODZAVAROVANJE IN DVO ALI VEČKRATNO ZAVAROVANJE

 Za preprečitev navedenega je potrebna strokovna ocena predmeta zavarovanja  Navedba klavzul na polici o seznanitvi stranke s podzavarovanjem

SUBROGACIJA

 V primeru zavarovanja odgovornosti z izplačilom odškodnine, vse pravice do osebe, odgovorne za nastanek škode preidejo na zavarovatelja.

= uvedba REGRESA

! Trenutno je v veljavi določilo, po katerem sme zavarovalnica uveljavljati pravico le do omejenega regresa 12.000

€

Zastaranje terjatev:



V roku 3. let od poteka koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

CENIK ZAVAROVALNIH PREMIJ:

 Ni sestavni del zavarovalne pogodbe, ker je interni akt zavarovalnice.

Opredeljuje

premijske stopnje,

izražene v %, %o, fiksnih zneskih ali kombinirano.

4. RAZVRŠČANJE ZAVAROVANJA

Delitev zavarovanj:

 po načinu odločanja  po predmetu zavarovanja  po panogah

1. po načinu obvezna odločanja prostovoljna 2. po panogah panoga premoženjskih zavarovanj panoga zavarovanj motor. vozil panoga osebnih zavarovanj panoga transportnih in kreditnih zav.

3. po predmetu zavarovanja premoženjska osebna Transport.

– kreditna zavarovanja

Panoga premoženjskih zavarovanj vključuje:  t.i. “civil” zavarovanja  Industrijska zavarovanja  Zavarovanja živali  Zavarovanje posevkov in plodov in

Panoga zavarovanj motornih vozil:  Zavarovanje avtomobilske odgovornosti,  Kasko zavarovanje.

Panoga transportnih in kreditnih zavarovanj zajema:  Skupino kargo zavarovanj,  Skupino kasko transportnih zavarovanj  Skupino kreditnih zavarovanj.

Panoga osebnih zavarovanj:  skupina nezgodnih in  skupina življenjskih zavarovanj.

Delitev zavarovanja glede na to, komu jih ponujamo:

 

zavarovanja za pravne osebe in zavarovanja za fizične osebe.

Op. Premijske stopnje za pravne osebe za isto vrsto zavarovanja bistveno nižje kot premijske stopnje za fizične osebe!

Delitev zavarovanj z vidika izravnavanja:



življenjska zavarovanja in



neživljenjska zavarovanja

= life and non-life insurance

Načini sklenitve zavarovanj:  Zavarovanje na zavarovalno vsoto  Zavarovanje na stvarno vrednost (vendar največ do zavarovalne vsote – limit kritja).

Zavarovanje na zavarovalno vsoto: Zavarovalna vsota: 

fiksna

(določena v fiksnem znesku) 

drsna

(izražena npr. v valutni klavzuli)

podzavarovanje, nadzavarovanje

Zavarovanje na stvarno ali dejansko vrednost:

1.

2.

na stvarno vrednost, vendar

največ do pogodbeno določene ZV (limit kritja)

na stvarno vrednost, vendar največ na: • • prvo tveganje oz.

prvi riziko

ali

po škodnem dogodku

.

5. OPIS ZAVAROVANJ

 Premoženjska zavarovanja: požarna, stanovanjska, zavarovanje stekel, vloma, tatvine, ropa, strojeloma, gradbeno, montažno, zavarovanje računalnikov, posevkov in plodov ter žival.

Osnovna načela

  Premoženjsko zavarovanje je institut, ki daje nadomestilo za škodo, nastalo v gospodarstvu in pri posamezniku zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in nesrečnih primerov.

Zavarovanje omogoča obnovo uničenega ali poškodovanega premoženja in predstavlja posredno pot za zaščito pred stihijo, z zavarovanjem odgovornosti pa se zaščiti zavarovalčev premoženjski interes

Osnovna načela

  Vloga zavarovanja je razen akumuliranja denarnih sredstev tudi vloga varovanja premoženja in preventivnega delovanja.

Vloga varovanja premoženja je: – neposredna (vsi ukrepi, s katerimi se zavarovalec zavaruje pred škodnimi dogodki, npr. alarmna naprava), – posredna (sklenitev zavarovalne pogodbe, zavarovalnina oz. odškodnina, tehnični popusti, s katerimi zavarovalnica vzpodbuja zavarovalce k preprečevanju in zmanjševanju škode).

Elementi premoženjskega zavarovanja

 Pri premoženjskih zavarovanjih velja pravilo

nadomestitve dejanske škode

, ki je bila storjena zavarovancu v škodnem dogodku.

 Na višino obveznosti zavarovalnice vplivajo: – dejanska škoda, – zavarovalna vsota, – zavarovalna vrednost, – odpisana vrednost (amortizacija), – vrednost rešenih delov, – franšiza.

NAMEN PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA

zagotovitev povrnitve škode, ki bi nastala v zavarovančevem premoženju.

= Izplačana zavarovalnina ne more in ne sme biti vir bogatenja!

Premoženjska zavarovanja Ločimo:



Zavarovanja stvari



Zavarovanja premoženjskih interesov

(zavarovanje šomaža – izpada dohodka zaradi požara, razne vrste zavarovanja odgovornosti)

Elementi premoženjskega zavarovanja

     Zavarovalna vsota je z zavarovalno pogodbo določena obveznost zavarovalnice za izplačilo škode.

Predstavlja najvišji znesek, za katerega zavarovalnica jamči.

Praviloma je osnova za obračun premije.

Določi jo zavarovalec sam oz. sporazumno z zavarovalnico, pri nekaterih zavarovanjih je določena z zakonom.

Težave zaradi podzavarovanja.

Elementi premoženjskega zavarovanja

 Odpisana vrednost – amortizacija predstavlja izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti.

 Določene zavarovalne vrste omogočajo zavarovalcem odkup amortizirane vrednosti pri delnih škodah.

Elementi premoženjskega zavarovanja

 Vrednost rešenih delov ali vrednost ostankov uničenih ali poškodovanih stvari se obračuna po tržni ceni in odbije od škode.

 Gre za stvari, ki še imajo neko funkcionalno in ekonomsko vrednost.

Elementi premoženjskega zavarovanja

   Franšiza je soudeležba zavarovalca pri kritju škode.

Zavarovalec in zavarovalnica se dogovorita, da bo zavarovalec sam nosil določen del vsake škode, zaradi česar je premija nižja, kot bi bila ob polnem jamstvu.

Vloga franšize je: – preventivna (ker zavarovalec nosi del škode sam, ga spodbuja k preprečevanju nastanka škode) in – varčevalna (zavarovalec privarčuje del premije, zavarovalnica pa se izogne stroškom obravnavanja velikega števila manjših škod, ki jih lahko zavarovalec izravnava sam).

Elementi premoženjskega zavarovanja

  Franšiza je lahko izražena v %, v absolutnem znesku ali kot kombinacija obeh oblik.

Vrste franšize: – odbitna – je znesek, ki za zavarovalnica odbije od vsake škode in izplača zavarovancu le razliko med celotno zavarovalnino in izračunanim odbitkom; – integralna – je znesek, do katerega zavarovanec nosi škodo sam, če pa škoda preseže znesek, jo plača zavarovalnica v celoti.

Požarno zavarovanje

Temeljne nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje: – požar, – strela, – eksplozija, – vihar, – toča, – teža snega, – udarec zavarovančevega motornega vozila v lastno zgradbo, – padec zračnega plovila, – manifestacija, – demonstracija.

Požarno zavarovanje

Dodatne nevarnosti, ki jih je z doplačilom premije možno zavarovati: – poplava, – visoka in talna voda, – izliv vode, – zemeljski plaz, – utrganje zemljišča (usad), – snežni plaz, – potres.

Požarno zavarovanje

Zavarovalna vrednost

je lahko: – nova vrednost – je gradbena vrednost novega objekta (ni tržna vrednost), oz. nova vrednost opreme, zalog; – dejanska vrednost – je gradbena vrednost novega objekta, zmanjšana za znesek amortizacije, oz. nabavna vrednost nove opreme, zalog, zmanjšana za amortizacijo.

Požarno zavarovanje



Zavarovalna vsota

mora biti enaka zavarovalni vrednosti, sicer pride do podzavarovanja oz. nadzavarovanja.



Višina premije

je odvisna od – dogovorjene zavarovalne vsote, – premijske stopnje in – časa trajanja zavarovanja.

Požarno zavarovanje

 Obračun škode je odvisen od tega, ali je škoda delna ali totalna.

– Pri delni škodi se škoda obračuna po stroških materiala in popravila, kolikor bi znašali v času nastanka škodnega primera. Od te vrednosti se odbije amortizirana vrednost in vrednost ostankov.

– Pri totalni škodi se škoda obračuna po zavarovalni vrednosti stvari ob nastanku zavarovalnega primera. Stvar je uničena, če stroški popravila dosežejo zavarovalno vrednost, zmanjšano za vrednost ostankov.

Posebnosti: sklepanje požarnih zavarovanj:



na klasično ZV,



na stvarno vrednost (največ do ZV),



na 1. riziko,



na novo vrednost.

Strojelomno zavarovanje

    Predmet zavarovanja so stroji, strojne naprave, električne naprave in njihovo polnjenje, instalacije ter podstavki, ležišča in temelji strojev.

S posebnim dogovorom je možno zavarovati tudi daljnovode, plinovode, naftovode, toplovode, vodovodno in odvodno omrežje ipd.

Predmet zavarovanja praviloma niso malo orodje, deli strojev kot so svedri, noži, škarje brusi itd., potrošni material (gorivo, mazivo…).

Zavarovano je vsako uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, razen tistih, ki jih krije požarno zavarovanje.

Strojelomno zavarovanje

 Posebnosti strojelomnega zavarovanja so: – amortizacija in odkup amortizirane vrednosti, – franšiza in odkup franšize, – bonus – malus sistem

Strojelomno zavarovanje

Amortizirana vrednost in odkup amortizirane vrednosti:

 Stopnje amortizacije, ki jih zavarovalnice uporabljajo pri obračunu strojelomne škode, se razlikujejo glede na vrsto opreme in njeno predvideno življenjsko dobo.

 Pri stojelomnem zavarovanju na dejansko vrednost dajejo zavarovalnice možnost odkupa amortizirane vrednosti pri delnih škodah (znesek izgubljene vrednosti zaradi starosti, obrabe, ekonomske in tehnične zastarelosti se ne odbije od škode, razen pri totalni škodi).

Strojelomno zavarovanje

Franšiza in odkup franšize:

 Franšiza je vgrajena v sistem strojelomnega zavarovanja kot temeljna predpostavka, vendar jo zavarovalec z doplačilom na premijo lahko odkupi.

 S popustom na premijo se lahko določi tudi višja odbitna franšiza od temeljne.

Strojelomno zavarovanje

Bonus – malus:

 % znižanja ali zvišanja premije za strojelomno zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu je določen v tabeli bonusa in malusa glede na škodni rezultat (razmerje med izplačanimi zavarovalninami in obračunano tehnično premijo) v preteklem triletnem obdobju.

Zavarovanje finančnih izgub:



Šomažno požarno zavarovanje,



Šomažno strojelomno zavarovanje in



Zavarovanje prireditev.

Zavarovanje računalnikov

 Aktualno za dražje in mrežne računalnike  Proti doplačilu možno zavarovanje pomnilnikov, podatkov na pomnilnikih,  Izključitve: zamenljivi deli.

Zavarovanje vlomske tatvine in ropa

 Predmet vlomskega zavarovanja so premičnine v poslovnih prostorih, zaloge blaga, denar, vrednostni papirji in dragocenosti v hraniščih, denar in druge vrednote med prevozom in prenosom (rop), stvari v muzejih in na razstavah.

Posebnosti: npr. zavarovanje zalog:



zavarovanje na 1. riziko,



na dejansko vrednost zalog ali



na flotantni osnovi (ali nihajoči osnovi).

Gradbena zavarovanja:

Sklepanje:  na dejansko vrednost zavarovanja (po predračunski vrednosti investicije),  na 1. riziko  na taksirano vrednost (vrednost, dogovorjeno med zavarovalnico in zavarovalcem) paketna zavarovanja

Montažno zavarovanje:



Za razliko od gradbenih zavarovanj, kjer je predmet zavarovanja objekt, je pri montažnih predmet zavarovanja

oprema.

Zavarovanje posevkov in plodov

 Obvezna integralna franšiza (če ni drugače določeno).

Zanimivost: Določena zavarovanja (pozeba, toča) se lahko zavarujejo samo v določenem času, kasneje pa ne več.

Zavarovanje živali

 Omejitve zavarovanja glede starosti npr.

konje: od 10 dni do 18. leta starosti,  Možna soudeležba ali franšiza.

Kreditna zavarovanja:

Gre za zavarovanje vračila kredita: zavarovatelj v primeru nevračila izpolni obveznost zavarovanca, vendar od njega terja povračilo z obrestmi vred.

Izvozni krediti: max nadomestilo do 85%!

Sem spadajo tudi

kavcijska zavarovanja.

Zavarovanje odgovornosti

  Najbolj razširjena zavarovalna vrsta pri zavarovanjih odgovornosti je avtomobilska odgovornost.

Pomembna so še: – zavarovanje splošne civilne odgovornosti, – zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, – zavarovanja poklicne odgovornosti, – zavarovanje prevozniške odgovornosti …

Zavarovanje odgovornosti:

 Krije zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki tretjih oseb. S tem je zaščiteno premoženja zavarovanca, zato predstavljajo ta zavarovanja

zavarovanje ekonomskega interesa zavarovanca.

Zavarovanje odgovornosti

  Zavarovanja odgovornosti se od ostalih premoženjskih zavarovanj razlikujejo tudi pri opredelitvi zavarovalnega primera.

Dogodki, za katere se lahko sklepajo zavarovanja odgovornosti, so: – škodljivo ravnanje povzročitelja oz. vzrok za nastalo škodo (napačno, nepravilno ravnanje, ki povzroči škodo), – nastanek škodnega dogodka, – manifestacija škode, – uveljavljanje odškodninskega zahtevka.

Zavarovanje odgovornosti

    Z

zavarovanjem splošne odgovornosti

se lahko zavaruje odgovornost iz opravljanja dejavnosti, odgovornost iz posesti stvari, odgovornost iz uporabe posebnih virov nevarnosti itd.

Zavarovalnica krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče).

Dogodek lahko izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, ki je naveden v zavarovalni pogodbi.

Zavarovanje krije škodo le, če ima za posledico poškodovanje oseb in/ali stvari.

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti

 Zavarovanje AO je obvezno zavarovanje, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu.

 Obveznost lastnika motornega vozila za sklenitev zavarovanja AO, preden ga prične uporabljati v prometu.

 Obveznost zavarovalnice, da sklene pogodbo o zavarovanju.

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti

 Predmet zavarovanja pri AO je odgovornost lastnika vozila za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam, in za škodo na stvareh, razen škode na stvareh, ki jih je sprejel lastnik v prevoz.

 Obveznost zavarovalnice je skladno z zakonom omejena z najnižjo zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, lahko se določi tudi višja vsota.

Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus)

  Krije škodo zaradi telesnih poškodb voznika povzročitelja prometne nesreče, do katere nima pravice iz zavarovanja AO.

Dajatve zavarovalnice so omejene z višino zavarovalne vsote, ki je zapisana na polici. Zavarovanje AO plus je možno skleniti le ob osnovnem zavarovanju in le pri isti zavarovalnici.

Avtomobilska zavarovanja:



Zavarovanje AO

(enojna ali dvojna ZV, dodatna kritja (AO+, nezgodno zavarovanje oseb v vozilu, nezgodno zavarovanje voznika 

Kasko zavarovanje

Zavarovanje avtomobilskega kaska

  Zavarovanje AK je vrsta premoženjskega zavarovanja, namenjena kritju škode na lastnem vozilu.

Krije škode zaradi uničenja, poškodovanja ali izginotja zavarovanega vozila, ki nastanejo kot posledica nenadnih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov.

Zavarovanje avtomobilskega kaska

  Predmet zavarovanja so vse vrste motornih , priključnih, delovnih in tirnih vozil ter njihovi sestavni deli.

Glede na različen obseg kritja obstajajo tri skupine kritij: – polno zavarovanje AK, – delno zavarovanje AK kjerkoli, – delno zavarovanje AK v času mirovanja.

ŠKODNI SKLAD

Krije škodo, ki jo povzročijo: 

neznana vozila,



nezavarovana vozila.

Zavarovalnice zahtevke posredujejo Slovenskemu zavarovalnemu biroju.



SISTEM BONUS/MALUS



SISTEM ZELENE KARTE



ODBITNA FRANŠIZA

Druge vrste odgovornosti:

 zavarovanje odgovornosti v zračnem prometu,  Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu.

 Projektantska odgovornost,     Odgovornost izvajalca del, Proizvajalčeva odgovornost, Odgovornost izvajalca gradbenih/montažnih del, Zdravniška odgovornost itd.

OSEBNA ZAVAROVANJA

• • • življenjska zavarovanja, pokojninska zavarovanja, nezgodna zavarovanja, zdravstvena zavarovanja imajo poseben status (spadajo med premoženjska zavarovanja)

ZAVAROVALNA POGODBA PRI OSEBNIH ZAVAROVANJIH

 zavarovalni interes zavarovanca (mora čutiti potrebo),  interes zavarovalnice, da sprejme osebo v zavarovanje,  V pogodbi – POLICI so urejeni odnosi med zavarovancem in zavarovalnico.

NAMEN IN FUNKCIJA OSEBNIH ZAVAROVANJ

 Zagotavljajo zavarovancu in njegovi družini neko varnost v prihodnosti, ki bi bila sicer lahko ogrožena ali slabša v primeru, da tega zavarovanja ne bi imel.

PRIMERJAVA

ŽIVLJENJSKA PREMOŽENJSKA

   izguba osebe, izguba zdravja, vrednost človekovega življenja ?

dolgoročna zavarovanja  povezano z izgubo materialnih dobrin  znana vrednost (dobrin),  (letne) zavarovalne pogodbe

Vrste življenjskih zavarovanj:

Glede na izplačilo:  

Kapitalska življenjska (enkratno izplačilo) Rentna (izplačilo v obliki rente)

Glede na način sklenitve: 

individualna in



kolektivna.

Izračuni premije pri življenjskih zavarovanjih:  na osnovi statističnih in aktuarskih metod,  uporaba tablic smrtnosti (umrljivosti).

Zavarovalna premija je sestavljena iz:



zavarovalne (rizična premija) in



varčevalne komponente (varčevalna premija).

Posebnost: udeležba na dobičku!

Kapitalska življenjska zavarovanja:  

zavarovanje za primer doživetja

(se v praksi zelo redko sklepa), – –

zavarovanje za primer smrti

doživljenjsko zavarovanje (whole life insurance), zavarovanje za določen rok (term-life insurance).

V primerih zavarovanja kreditov: zavarovanja s padajočo zavarovalno vsoto.

   

Življenjska zavarovanja za primer smrti in doživetja

(= mešana zavarovanja): individualna in vzajemna mešana zavarovanja;

Življenjska zavarovanja za točno določen rok (term fix) Življenjska zavarovanja za primer smrti in doživetja s kritjem rizičnih bolezni (t.i. dead desease) Življenjska zavarovanja z naložbenih tveganjem

Dodatna zavarovanja

 Zavarovanje nezgodne smrti,  Zavarovanje za smrt zaradi bolezni,  Dodatno nezgodno zavarovanje,  Dnevna odškodnina za primer nezgode,  Bolnišnični dnevi itd.

Rentna zavarovanja:



doživljenjske rente,



časovne rente,



dodatna rentna zavarovanja,



zavarovanje poklicne nezmožnosti.



Čas vplačevanja rente



Čas izplačevanja rente

Pokojninska zavarovanja:

Pokojninski sistem “treh stebrov”:

Prvi steber Drugi steber Tretji steber OBVEZNO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

3. stebri:



Prvi steber

: obvezna pokojninska zavarovanja po sitemu medgeneracijske solidarnosti, 

Drugi steber

: dodatna pokojninska zavarovanja skladno z ZPIZ iz l. 2000.



Tretji steber

: vse oblike prostovoljnih življenjskih in rentnih zavarovanj, ki zapolnjujejo praznino na tem področju.

Nezgodna zavarovanja:

Krijejo naslednje rizike: 

smrt zaradi nezgode,



invalidnost,



dnevna odškodnina,



stroške zdravljenja.

Nezgoda je:

Je nenaden, nepričakovan in s strani zavarovančeve volje neodvisen dogodke, ki deluje na zavarovančevo telo od zunaj in katerega posledica je:    smrt, začasna ali trajna invalidnost, okvara zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.

(

padec, udarec, udar strele, vbod, ugriz živali, pik mrčesa, razen če je le-ta povzročil nalezljivo bolezen ipd.)

Nezgodno zavarovanje poteče:



Ob smrti zavarovanca,



Ob ugotovljeni 100% invalidnosti,



Ob duševni bolezni in odvzemu opravilne sposobnosti ter



Ko poteče zavarovalno leto, v katerem zavarovanec dopolni 75 let starosti.

Zdravstvena zavarovanja:



Obvezna

zdravstvena zavarovanja – se plačujejo iz prispevkov iz OD, 

Prostovoljna dopolnilna

zdravstvena zavarovanja (skladno z ZZVZZ, dopolnj.2005) in 

Nadstandardna

zdravstvena zavarovanja.

Značilnosti:

 Poenotenje premij v okviru zavarovalnice ne glede na spol in starost,  Izravnalne sheme,  Čakalne dobe: 3- mesečna karenca,  Uvedba malusa za vsako nezavarovano leto,  Odpoved zavarovalne pogodbe.

Nadstandardna zdravstvena zavarovanja:

prostovoljna, vedno aktualnejša. Ločimo:  Zavarovanje za večji obseg pravic ali višji standard storitev,      Zavarovanje nadstandardnih zobozdravstvenih materialov, Zavarovanje zdravil, Ortopedskih pripomočkov, Hospitalizacije spremljevalca otroka, Zavarovanje višjega standarda bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja itd.

6. UPRAVLJANJE RIZIKOV

VARNOST, LIKVIDNOST IN RENTABILNOST Varnost (po dr. Crnkoviću):  politika popolne varnosti (absolutna plačilna sposobnost, ko razpoložljiva likvidna sredstva močno presegajo zapadle obveznosti)  politika omejene varnosti: zagotavljanje likvidnosti v skladu z drugimi načeli kot so gospodarnost, rentabilnost, proizvodnost…

Likvidnost:  Plačilna sposobnost, da lahko z razpoložljivimi likvidnimi sredstvi v vsakem trenutku poravna vse dospele obveznosti.

  trenutna likvidnost, periodična likvidnost    permanentna likvidnost, povprečna periodična likvidnost, bilančna likvidnost.

Rentabilnost

 Je razmerje med čistim rezultatom poslovanja in vloženimi sredstvi čisti rezultat x 100 vložena sredstva ali: čisti rezultat x 100 porabljena sredstva

 Bolj kot klasične metode izračunavanja rentabilnosti v zavarovalnicah izračunavajo

stopnje merodajnega škodnega rezultata MO X 100 MTR = MP MTR merodajni tehnični rezultat MO – merodajne odškodnine MP – merodajne premije

Izravnavanje tveganj:

Prevzem tveganj PML (

Probably Maximum Loss –

najvišjih verjetnih škod) zahteva izravnavanje tveganja preko: 

sozavarovanja



pozavarovanja.

Porazdelitev tveganj ali izravnavanje rizikov

DELITEV POZAVAROVANJA

po načinu sklenitve pozavarovalne pogodbe:



obvezna = obligatorna



neobvezna = fakultativna

po načinu:

DELITEV POZAVAROVANJA



proporcionalno



neproporcionalno

OBLIKE POZAVAROVANJA:

1.

2.

3.

4.

5.

vsotno presežkovno pozavarovanje kvotno pozavarovanje pozavarovanje viška škod pozavarovanje letnega presežka škod pozavarovanje na drugi riziko

SOZAVAROVANJE:



preko vodilnega zavarovatelja ali t.i. liderja

• •

po pooblastilu samostojno



preko vseh zavarovateljev.

7. UPRAVLJANJE IN PRENOS TVEGANJ

Upravljanje s tveganji pri zavarovancu:



tveganja, ki jih je možno prenesti na zavarovatelja

 

tveganja, ki se lahko delno prenesejo na zavarovatelja, tveganja, ki jih ni možno prenesti na zavarovatelja.

Prenos tveganj na zavarovatelja

Uravnavanje tveganja pri zavarovancu:

1. nezavarovanje, 2. samozavarovanje, 3. konsolidiranje, 4.

5.

samoudeležba ali franšiza, lastna zavarovalna družba ali kritni sklad.

8. TRŽENJE ZAVAROVANJ

izjemno pomembno in zaradi narave predmeta prodaje specifično.

Storitev: nekaj neoprijemljivega, abstraktnega, zato je prodaja bistveno težja kot pri prodaji predmetov.

PRODAJA ZAVAROVANJ = PRODAJA VARNOSTI

PREMIJA = PLAČILO ZA VARNOST

Najpomembnejša komponenta je

Za storitve se v praksi najpogosteje uporablja t.i. marketinški splet 7 x P: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Product (izdelek – v našem primeru storitev) Price (cena) Place (prostor, kraj, razpečava) Promotion prodaje) (promocija, pospeševanje People (ljudje) Processing (procesiranje, izvajanje trženja) Physical evidences (fizični dokazi

)

Marketinški splet:

SISTEM 7 P

IZDELEK – P1 CENA – P2 DISTRIBUCIJA –P3 PROMOCIJA – P4 LJUDJE – P5 IZVAJANJE – P6 FIZIČNI DOKAZI P7 MARKETINŠKI SPLET CILJNI TRG PLAČILNO SPOSOBNO POVPRAŠEVANJE

Tržne poti:

 

lastna tržna mreža, zunanja tržna mreža,



direktni marketing (neposredno trženje) Preko interaktiv.

medijev Trženje po pošti Elekotron.

trženje Direktno trženje Trženje po telefonu

Tržne poti - prodajni kanali zavarovalniških produktov v EU Prodajni kanali zavarovalniških produktov

100% 80% 60% 40% 20% 0% A vs trij a B elgija Šv ica Šp an ija Fr an cij a Ita N lij iz a oz ems ka P olj P sk or a tu ga ls ka S lov en ija Slov aš ka Tur čij a Vir: Šker 2008, 45 Drugo Banke/pošte Posredniki Zastopniki Zaposleni

9. ZAVAROVALNI POSLI

1.

– –

POSLI OSNOVNE DEJAVNOSTI sklepanje zavarovalnih pogodb, ugotavljanje, cenitev in likvidacija škod.

1.

– –

OSTALI POSLI posli gospodarjenja s prostimi sredstvi, Drugo (vsi posli, ki omogočajo uspešno opravljanje dejavnosti kot npr. urejanje pozavarovanj, razvoj produktov itd.).

10.

UGOTAVLJANJE FINANČNEGA REZULTATA

Vodenje poslovnih knjig in ugotavljanje rezultata poslovanja skladno z veljavno zakonodajo:



Zakon o zavarovalništvu,

  

Obligacijski zakonik, Zakon o računovodstvu Računovodski standardi

Bilanca prihodkov in odhodkov sestavljena iz:

1.

2.

bilance tehničnih sredstev in bilance opravljanja zavarovalne dejavnosti.

Izkaz poslovnega izida se izvaja dvostopenjsko in sicer posebej za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja.

Obdavčenje:

Zavarovalni in pozavarovalni posli, tudi povezane storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov so po 1. tč. L1.odst. 27 čl ZDDV oproščeni plačila DDV.

Obdavčenje:

Zavarovalni posli so oproščeni obračuna DDV, so pa obdavčeni po Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS 96/2005) Obdavčeni sta sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem oz. življenjskem zavarovanju.

Davčna osnova:

= zavarovalna premija (vanjo šteje tudi delež v dobičku, ki se pripiše ZV)

Davek se plačuje po stopnji 6,5% od davčne osnove.

BILANCA:

DVOSTOPENJSKA: BILANCA za opravljanje dejavnosti, BILANCA za poslovanje zunaj rednega delovanja.

Primer poenostavljene izdelave bilance:

.