Transcript 3-MIKRO-LES -1.del - Srednja lesarska šola

MIKROSKOPSKA
ZGRADBA LESA
Interno gradivo!
V učne namene zbrala in uredila Gabi Dolenšek
Natančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!
LES JE VODOVODNI
SISTEM
LES JE ZGRAJEN IZ
CELIC
Celice so zgrajene iz živih in mrtvih
delov.
Med žive dele celice spada celična
vsebina (organeli in citoplazma), med
mrtve pa celična stena.
Les je pretežno sestavljen iz mrtvih
celic z razgrajeno celično vsebino
(praznimi lumni), ki opravljajo
določene naloge.
Mrtvi del celice predstavlja celična
stena, ki daje celici oporo in obliko.
Le-ta je odvisna od naloge, ki jo celica
opravlja. Značilnosti in lastnosti
celičnih sten določajo lastnosti lesa.
LES JE ZGRAJEN IZ
CELIC
ZGRADBA CELIČNE
STENE (večplastnavelika trdnost lesa!)
ZGRADBA CELIČNE
STENE – celice med
seboj povezuje
srednja lamela
ZGRADBA CELIČNE
STENE-armirani beton
Zgradbo celične stene si lahko predstavljamo
kot armirani beton.
Celulozni skelet oz. ogrodje predstavlja statično
razporejeno jekleno armaturo.
Nitaste celulozne molekule so namreč mestoma
povsem vzporedno usmerjene. Zgrajene so iz
urejenih kristalnih področij, ki jih prekinjajo
neurejena, amorfna področja.
Celulozni skelet obdajajo polioze (krajše in
kemijsko manj odporne od celuloze), na
katere se veže amorfni in vodoodbojni
polimer lignin.
Lignin si lahko zamišljamo kot beton, ki zapolni
prazne prostore med celuloznim skeletom.
ZGRADBA CELIČNE
STENE- armirani beton
ZGRADBA CELIČNE
STENE –armirani beton
KEMIJSKA ZGRADBA
LESA
Mikroskopska zgradba
lesa IGLAVCEV
Mikroskopska zgradba
lesa iglavcev
• Anatomska zgradba lesa
iglavcev je preprostejša od
zgradbe lesa listavcev. V
lesu so celice usmerjene
bodisi v smeri osi drevesa, tj.
aksialno (aksialne traheide,
aksialni parenhim, aksialni
smolni kanali) ali pa radialno
(trakovi in radialni smolni
kanali).
Traheida
• Pri iglavcih do 95% lesnega tkiva predstavljajo
aksialne traheide. Traheida je mrtva
neperforirana (nepreluknjana) lesna celica, ki je
s sosednjimi traheidami povezana z obokanimi
piknjami. Osnovna naloga traheid je opora ter
prevajanje vode iz korenin proti krošnji.
Traheide so urejene v radialnih nizih z bolj ali
manj enakimi tangencialnimi dimenzijami.
Traheide so dolge približno 3-5 mm.
• Na začetku rastne sezone nastanejo traheide
ranega lesa z velikimi lumni in tankimi celičnimi
stenami, na koncu vegetacijske periode pa
traheide kasnega lesa z majhnimi lumni in
debelimi celičnimi stenami. Radialni premer
traheid od ranega proti kasnemu lesu pada,
medtem ko debelina celičnih sten narašča.
Prehod med ranim in kasnim lesom je lahko
oster ali pa postopen. Kasni les ima višjo
gostoto kot rani les in je nekoliko temnejši.
Traheide ranega lesa so zaradi velikih lumnov
pomembne za prevajanje vode, traheide
kasnega lesa z debelimi stenami zagotavljajo
trdnost lesa. Komunikacija med dvema
sosednjima traheidama poteka skozi pare
pikenj.
Piknja
• Piknja je udrtina (luknja) v sekundarni
celični steni, ki jo navzven zapira
membrana. Obokane piknje povezujejo
traheide med seboj in s tem omogočajo
prevajanje vode po drevesu.
• Tudi parenhimske celice so med seboj
povezane s piknjami, ki se po zgradbi
razlikujejo od obokanih pikenj med
traheidami in jih imenujemo enostavne
piknje.
• Polobokane piknje povezujejo traheide
in parenhimske celice.
• Skozi piknje se v traheje lahko
vraščajo parenhimske celice, pri čemer
nastanejo mehurjaste tvorbe, ki se
imenujejo tile. Tile blokirajo lumne
trahej in s tem prekinejo prevajanje
vode.
TILE
*Tile so mehurjasti ali vrecasti vrastki parenhimskih celic v
lumen traheje.
Med nastajanjem jedrovine in tudi sušenjem lahko pride
do aspiracije pikenj pri iglavcih oziroma otiljenja pri
listavcih.
Proces spremlja tudi odlaganje nizkomolekularnih
jedrovinskih snovi v celično steno, lumne in na
pikenjsko membrano, ki močno zmanjšajo ali celo
onemogočijo prevodnost lesnega tkiva.
Prevodnost lesa lahko s parjenjem pred sušenjem zopet
povečamo.