Nasilje nad *enskami in intimno partnerski umori *ensk v Sloveniji
Download
Report
Transcript Nasilje nad *enskami in intimno partnerski umori *ensk v Sloveniji
Intimnopartnersko nasilje – ena najbolj
razširjenih oblik nasilja nad ženskami
Evropa 2008:
35 % umorjenih žensk umorili bivši ali aktualni
zakonski partnerji
5% umorjenih moških umorile bivše ali
aktualne zakonske partnerke
(UNODC, 2011)
Izrazito pomanjkljivo raziskana problematika
Raziskave o umorih narejene predvsem na
področju kriminologij (Voglar, 1997; Sterle,
1999)
Obstoječe raziskave:
Ne obravnavajo specifično intimnopartnerskih
umorov
Ne zadostujejo za razumevanje dinamik
dogajanja ter značilnosti intimnopartnerskih
umorov žensk
Raziskati razširjenost intimnopartnerskih
umorov žensk v Sloveniji
Proučitev konteksta in okoliščin
Identificiranje osnovnih značilnosti, ki so
tem kaznivim dejanjem skupne
Kvalitativna metoda: analiza kazenskih
spisov (24 primerov).
Kvantitativna metoda: obdelava
statističnih podatkov o številu kaznivih
dejanj umora in uboja ter poskusa umora
in uboja moških in žensk, ki jih je
slovenska policija obravnavala v
obdobju 2000 – 2011, glede na odnos
osumljenca do žrtve.
Intimnopartnerski umori so oblika nasilja, ki
prizadene ženske v nesorazmerno višjem
deležu kakor moške in so najpogostejši
vzrok nasilnih in namernih smrti žensk.
Intimnopartnerski umori so »napovedana«
kazniva dejanja, praviloma s
predhodnimi grožnjami, zalezovanjem in
zgodovino intimnopartnerskega nasilja
(tipa intimni terorizem).
Intimni terorizem (Johnson, 2008): 88 % oz. 21 od
24 primerov
Primer 13:
»Povedala mi je [pokojna], kaj vse ji obdolženi dela in počne. Ko
je v sredini maja letos nazadnje pobegnila od njega, se je to
zgodilo okrog tretje ure ponoči in vprašala sem jo, kaj tako
hudega se je zgodilo, da je morala pobegniti ob taki uri [….].
Povedala mi je, da je morala nositi v bokalu vino obdolženemu,
ta pa je potem od nje zahteval, da se sleče in ga streže
popolnoma gola, potem pa je imel z njo tudi spolne odnose, kar
pa ni hotela […] V kolikor v teh odnosih ni hotela sodelovati tako
kot je on hotel, jo je pretepel…«
(Soseda in sodelavka pokojne)
Grožnje: v veliki večini primerov (79 % oz.
19 od 24) je obdolženi partnerki
predhodno večkrat grozil s smrtjo in jo
tako strahoval
»V zadnjem tednu dni, je obtoženi
večkrat dejal da jo bo ubil, vendar tega
nihče ni jemal resno.« (Soseda
obdolženca in oškodovanke, primer 31.)
V cca dveh tretjinah primerov (63 % oz. 15
od 24) so storilci pred kaznivim dejanjem
žrtve dalj časa in na različne načine
zalezovali.
»Mislila sem, da sem s tem z njim opravila, kljub temu pa
sem ga še vedno videvala, ko je prihajal tako v lokal
kjer delam in pa tudi v stanovanjski stavbi […] mislim, da
je kar teden dni prespal v kleti stanovanja in med tem
časom me nekajkrat klical […] v tem času je tudi začel z
grožnjami, prihajal je v lokal kjer delam […] zgodilo se je
tudi da sva se srečala v dvigalu bloka in takrat me je
nekoliko bolj na silo stisnil, točneje vrgel me je v steno
dvigala in zahteval ključe stanovanja […].”
(Preživela oškodovanka, Primer 20.)
Premišljena kazniva dejanja, ki ga storilec
želi storiti, in ne za naključen dogodek ali
nesrečo
Prištevnost in načrtovanje KD:
Storilci so se v večini primerov storjenih
kaznivih dejanj zavedali in jih hoteli storiti.
V nekaj manj kakor polovici primerov se
je storilec na kaznivo dejanje predhodno
pripravil in ga načrtoval
Značilnosti, motivi oz. povodi in dinamike
intimnopartnerskih umorov žensk so v
največji meri povezani z izrazitim
ljubosumjem, ki izhaja iz »posestništva«
moškega nad partnerko in se izraža v
dominaciji, nadzorovanju, posesivnosti.
Povzročitelji intimnopartnerskih umorov in
poskusov umora heterogena skupina
posameznikov
Skupna značilnost - tradicionalne vrednote
glede odnosov med spoloma in vloge
ženske
Partnerke razumejo kot lastnino, ki jo s
partnerskim odnosom pridobijo v trajno last
Prekinitev (nasilnega) razmerja in zapustitev
(nasilnega) partnerja: nekaj več kakor polovica
pregledanih primerov (58,33 % ali 14 od 24)
Motivi za umor: storilec dejanje storil iz motiva,
povezanega z »objestnostjo in ljubosumjem«v
2/3 pregledanih primerov
Primer 31:
»Tik pred kaznivim dejanjem mu je partnerka
zagrozila, da mu ne bo prala in kuhala, to je bil
zadnji povod za kaznivo dejanje.«
(Zaključek sodišča)
79 % ali 19 od 24 primerov
»Rane na oškodovanki so zelo krute in so jo
trajno zaznamovale, za posledicami bo
trpela celo življenje in je le čudež, da je
preživela. Celo življenje bo odvisna od
pomoči drugih.«
(Okrožni državni tožilec, primer 8.)
skoraj v tretjini primerov (29 % oz. 7 od 24)
otroci priče umora oz. poskusa umora
svoje matere
Večina otrok (6 od 7) je bila mladoletna
»Opazila sem, da je bil otrok po ritki in po
bedrci krvav, ranjen ni bil, na njem nisem
opazila nobenih poškodb.«
(Sestra obdolženega, Primer 21)
Vzroke za intimnopartnerske umore je
treba iskati v kompleksni intersekciji
dejavnikov na različnih ravneh
posameznikovega delovanja, osnovni
razlog za nasilje nad ženskami in umore
žensk pa je treba umestiti v kontekst
družbenih in ideoloških vzorcev, ki
ohranjajo sistem moške dominacije in
ženske podrejenosti.
Individualne karakteristike storilca kot
dejavniki tveganja:
zloraba alkohola
nezaposlenost in socialna deprivilegiranost
viktimiziranost v otroštvu zaradi družinskega
nasilja
duševne motnje in motnje osebnosti
Omenjene individualne dejavnike ne gre
razumeti kot primarne razlog za nasilje in
umore
Šibek oziroma skoraj nikakršni uvid v lastno nasilno vedenje in
visoka toleranca do nasilja
Primer 21:
»Sedaj se postavlja vprašanje kje je vzrok, kdo je kriv, kdo me je
pripeljal od tako dobrega človeka do stanja nerazsodnosti. Edini
odgovor, ki ga poznam jaz je ta, vsega je kriva moja bivša žena,
če bi se ona obnašala do mene tako, kot se za zakonsko ženo
spodobi bi bilo vse v redu […] V marsikateri deželi bi prešuštnico
kot je moja žena kamenjali do smrti, jaz pa ji kot kristjan vse
oprostim […]«
(Obdolženec).
Nizka stopnja samozavesti
Nasilje - sredstvo preko katerega ti moški poskušajo doseči
veljavo in utrjevati lastno moč
Socialna šibkost, povezano s slabim
finančnim in premoženjskim stanjem
žrtve: slabše izobražene ženske iz
socialno šibkejših okolij - večina žrtev (79
% oz. 19 od 24)
9
9
8
7
6
5
4
4
4
Število žrtev po starostnih kategorijah
3
3
2
1
1
0
3
Oškodovanke dolga leta nasilje prikrivale pred drugimi
Vzroki:
Sram pred okolico
Strah pred obdolžencem
Razumevanje svoje ženske vloge v odnosu, kot podrejene
svojemu moškemu partnerju
Primer 16:
»Spomnim se, kako me je ob neki priložnosti pokojna
vprašala, če sem poročena in če me je mož kdaj udaril
[…] v nadaljevanju pogovora mi je povedala, da jo fant
pretepa […] o tem sem se s pokojno pogovarjala,
začudilo pa me je njeno razmišljanje, saj mi je rekla, da je s
fantom že toliko časa, da ima le-ta pravico, da jo pretepa
[…]«
(Sodelavka pokojne)
Ljudje iz mikro okolja in institucije pogosto
seznanjeni z dogajanjem med
partnerjema in obdolženčevim nasiljem
Le redko odločno ukrepali
Podcenjevanje tveganja