Preseganje predsodkov

Dr. Marijanca Ajša Vižintin Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Aktivna vloga učiteljev v boju proti predsodkom, diskriminaciji

1. Ozaveščanje in preseganje predsodkov 2. Sodelovanje s priseljenci iz lokalnega okolja – pridobivanje osebnih izkušenj 3. Vseživljenjsko učenje, usposabljanje, pridobivanje novih znanj: procesi preseljevanja in vključevanja, sestavljena identiteta, materni jezik & jezik okolja 4. Izobraževanje učiteljev in učencev za razvoj medkulturne zmožnosti, medkulturne vzgoje in izobraževanja 5. Izhodišče: lastne izkušnje (v razredu, med sorodniki)

Kako, kje pridobiti znanje? Gre za proces, vseživljenjsko učenje.

Priporočamo: - Priročnik z delavnicami: Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih,

http://www.eduka itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo - spletna stran: medkulturni odnosi.si, Publikacije projekta, Izdane, http://www.medkulturni-odnosi.si/ : ABC migracij, IN-IN

življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah, Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo

- posnetki na Youtube, mdr. Sožitje za skupno rast, Okus Evrope, Bonini integration idr.

- doktorska disertacija Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli, M. A. Vižintin, http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952

1. Stereotipi 2. Predsodki Značilnosti predsodkov „Življenje“ predsodkov Ozaveščanje (SVOJIH) predsodkov Preseganje predsodkov

- marljivi, pridni, sposobni, civilizirani, disciplinirani, garaški - podrejeni, pomehkuženi, klečeplazni

- neumni, leni

- Balkanci, Slovani - južnjaki, čefurji

- majhni - nagnjeni k samomoru

PREDSODKI (mikroideologije)

- na osebni, medosebni, družbeni ravni - zanikajo fleksibilno mišljenje - ohranjajo strukturo moči, ki jo vzdržujejo - v sodobnih demokratičnih družbah so potisnjeni v anonimnost, nereflektiranost - izražajo se bolj prikrito, posredno: prikriti rasizem - izogibanje stikov z „njimi“ - favoriziranje „svojih“ - druženje v zaprtih elitnih krogih - namesto sovraštva, nasilja: ignoriranje, distanca

ZNAČILNOSTI PREDSODKOV

- negativen, podcenjujoč odnos (npr. do določenega naroda), mi smo večvredni kot oni - temeljijo na neosnovanih, neresničnih, nepopolnih, enostranskih informacijah (pozitivnih informacij sploh ne slišimo) - močna negativna čustva (gnus, prezir, vzvišenost; v ozadju teh čustev pogosto strah, negotovost, potlačena agresivnost) - izjemno odporni proti spremembam

„ŽIVLJENJE“ PREDSODKOV

- o njih se ne diskutira - se jih ne problematizira - zdijo se samoumevni - družbeno sprejemljivi - zakoreninjeni - posredovani naslednjim generacijam s tradicijo, izročilom (v družini, izobraževanju, medijih) - polarizacija, izrazita delitev na mi : oni (+ : -)

OZAVEŠČANJE IN PRESEGANJE PREDSODKOV

- družbenih in lastnih predsodkov - osebne izkušnje: spoznavanje posameznikov - kritična refleksija (zasebni, javni diskurz) - odkrivati, izzivati, kritizirati mehanizme njihovega nastajanja, delovanja - na kolektivni ravni vzpostaviti kritično distanco do lastnih percepcij „drugih“ - odprava na formalno-pravni ravni

„Miti“ o slovenščini kot jeziku okolja

Slovenščino se je lahko naučiti.

Otrok priseljenec se jo lahko nauči v nekaj mesecih.

„Jaz vem, da ona zna, pa noče govoriti.“ „Tri mesece je že tu, pa še ni nič povedal.“ „Slovenščino se naj nauči, materni jezik me ne zanima.“ „Kako še ne zna slovenščine, saj jo ima eno uro posebej na teden.“ Michael Manske: Kako postaneš Slovenec / How to Become a Slovene (11) https://www.youtube.com/watch?v=Tm34HEXnfO8

Literatura:

-De Toni, Moreno, Kožar Rosulnik, Klara, Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih = Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli allievi. Ljubljana in Trst, SLORI in ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo (6. 2. 2014).

- Mikolič, Vesna (2008). Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v sodobni demokratični družbi. Jezik in slovstvo 53/1, 67–77.

- Svetina, Matija (2005). Stališča, predsodki, stereotipi. Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo (ur. Tone Smolej). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 30–37.

- Šabec, Ksenija (2006). Homo europeus: nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

- Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. Koper: M. A. Vižintin, http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952 (6. 2. 2014).