Transcript Slide 1
Depresija in samomorilno vedenje dr. Aleksander Zadel Vsebina • Ključni vprašanji v življenju • Gibala našega vedenja - potrebe • Pomen kakovostnih odnosov za učinkovito zadovoljevanje potreb • Vedenje kot sredstvo s katerim zadovoljujemo potrebe • Čustva kot komponenta vedenja • Evolucijski pomen čustev s poudarkom na razumevanju depresije • Samomorilno vedenje kot oblika delno učinkovitega vedenja • Samoevalvacija in zaključki Pravilna vs. napačna vprašanja V zvezi z delom… • Zakaj delate? Zakaj hodite v službo? • Zakaj delate veliko in dobro? V zvezi z družino… • Kaj si želiš za zaključek šolskega leta, (za novo leto)? • Kdaj ti je doma najlepše? V zvezi s partnerjem • Kaj bi počel danes? • Si za en sprehod…? Pravilna vs. napačna vprašanja V zvezi s sabo… • Česa si najbolj želim? • Kdaj se počutim dobro? • Kaj počnem, ko se počutim dobro? Kako naj zastavimo vprašanje? • Kaj bi morali narediti drugi? • Kaj lahko storim sam? Iz žrtve v lovca • Ljudje se v vsakdanjem ali poklicnem življenju pogosto znajdemo v stiski ali pred določeno težavo. • Če se v takem položaju počutimo nemočni, zelo radi tako težavo ali stisko poosebimo. To pomeni, da ji pričnemo pripisovati osebne lastnosti. • Kdo ne pozna stavkov: • Trg dela je neusmiljen; • Reforme nam bodo pobrale kruh; • Kriza bo pokopala malega človeka. • Vsi ti stavki v svojem najglobljem bistvu kažejo na to, da ne verjamemo, da je moč učinkovito nadzirati svoje življenje. • Prepogosto se počutimo žrtve zunanjih okoliščin in se ne zavedamo svoje nezmožnosti živeti v skladu s svojimi cilji. Iluzija zadovoljstva in dobrega počutja Ljudje ne vidijo neposredne povezave med tem kar oni počnejo in svojim počutjem. Zato se počutijo nemočni! Nemoč je naučena! Nemoči se lahko odučimo! V ljudeh moramo spodbuditi odgovornost do sebe in svojega počutja. Ključni vprašanji v življenju V življenji obstajata dve ključni vprašanji: 1. Kaj hočem? Kaj so moji interesi, cilji, potrebe…? 2. Kako to dobiti? S katerim vedenjem lahko dosežem cilje, zadovoljim potrebe…? Ključni vprašanji Da ni dolgčas, obstajata še dve podvprašanji: 1. Ali je to kar hočem realno? Ali so moji interesi, cilji, potrebe…, realni? 2. Ali je način na katerega hočem to dobiti realen? Ali je vedenje s katerim želim doseči cilje, zadovoljiti potrebe…, realno? Bistvo vsega • Kaj počnemo ljudje od rojstva do smrti? Zadovoljujemo potrebe! • Čigave? Svoje neposredno, potrebe drugih posredno! • Kako vemo, da so naše potrebe zadovoljene? Se počutimo dobro! • Kako vemo, da naše potrebe niso učinkovito zadovoljene? Se ne počutimo dobro! Bistvo vsega Slabo počutje je najboljši dokaz, da: • naše potrebe niso zadovoljene; • našega življenja nimamo pod nadzorom; Kaj je torej hujšega kot to, da naše potrebe niso zadovoljene? Strah pred tem, da ne bi bile zadovoljene! To pomeni, da se ne moremo počutiti dobro niti takrat, ko imamo potrebe v resnici zadovoljene. Klasična motivacijska teorija • Kdo nas je do včeraj učil motivacije? • A. Maslow! • Obstaja hierarhija potreb! • Ključne so biološke, primarne ali življenjske potrebe. Ko so te zadovoljene, pridejo na vrsto… • Sekundarne, psihološke ali socialne potrebe. • Maslowa teorija motivacije je temelj potrošniške družbe in s tem temelj manipulacije večine ljudi. Potrebe po preživetju po pripadnosti po moči po svobodi po zabavi Pomen dobrih odnosov • Potrebo po preživetju največkrat lahko zadovoljimo sami s sabo. To je značilnost evolucije. • Ostale potrebe so psihološke. Skoraj nemogoče jih je dolgoročno zadovoljevati zgolj sam s sabo. • Za zadovoljevanje psiholoških potreb potrebujemo druge ljudi. • V kakšnih odnosih naj bomo z njimi? Potrebe in odnosi Vse naše trpljenje je posledica naše nezmožnosti, da bi zadovoljili svoje potrebe v tolikšni meri, kot se nam zdi potrebno. Kako dolgo lahko zdržimo frustracijo ob nepotešeni potrebi, je odvisno od tega, kako močna je potreba in kolikšna je naša sposobnost, da jo zadovoljimo. Najbolj natančno informacijo o tem, ali imamo svoje življenje pod nadzorom ali ne, nam daje naše počutje. Delovno mesto, odnos, prijateljstvo, … na katerem se počutiš frustriranega te izčrpava. Sreča in zadovoljstvo • Kdaj smo v življenju resnično srečni? • Takrat kadar učinkovito zadovoljujemo svoje potrebe na treh ključnih področjih: • delo, • družina, • lastne osebne potrebe. • Ko katero koli od teh področij na dolgi rok ni v ravnovesju z ostalimi, so na obzorju težave. Motivacija Posameznik je vedno optimalno motiviran… – za zadovoljevanje svojih potreb in ne potreb drugih. Kdaj rečemo, da so otroci pridni? Kdaj imamo občutek, da smo “pridni” mi? Katero je edino sredstvo, ki ga imamo na voljo za zadovoljevanje potreb? Vedenje S čim zadovoljujemo potrebe? Človek izbira tisto vedenje za katerega meni, da bo zadovoljilo njegove potrebe. Celostno vedenje aktivnost čustvovanje mišljenje fiziološki procesi Evolucijski pomen čustev Katere dražljaje je dobro z evolucijskega vidika zaznati prej – tiste, ki povzročajo neugodje in kažejo na nevarnost, ali tiste, ki povzročajo ugodje in se nanašajo na varnost? Katere izkušnje si je dobro z evolucijskega vidika bolje zapomniti – tiste, kjer smo bili neučinkoviti in so nam povzročile neugodje ali tiste kjer smo bili učinkoviti in so povzročile ugodje? Razumevanje lastnih želja, potreb in ciljev • Prevzem kontrole nad našim življenjem • Vse kar lahko storite za zadovoljitev samih sebe, je to, da kontrolirate svoje življenje. Če to storite na način, ki zadovoljuje tudi bližnje, (partnerja, sodelavce) je velika verjetnost, da se boste z njimi razumeli. • Če hočemo kontrolirati svoje življenje, moramo zbrati moč in ugotoviti, kaj je tisto kar hočemo. Nesmiselno je odklanjanje soočenja s tistim, kar hočete doseči, kajti jasno je, da si boš trpljenje ravno tako izbral sam. Zakaj izberemo nemoč? 1. Nadzorovanje jezenja: • Jezenje pogosto ne pomaga doseči tega kar želimo • Depresiranje je na začetku bistveno bolj učinkovito. Je sicer zelo boleče, vendar pomaga doseči cilj. • Bolj kot je resnično, bolj kot je doživeto, bolj je učinkovito. • Ta vedenja, čeprav sprva zelo učinkovita, ne delujejo dolgo, zato jih je potrebno potencirati. Zakaj izberemo nemoč? 2. Pridobiti druge, da nam pomagajo • Potreba po pomoči • Vrhunec izražanja nemoči je depresiranje in njegova skrajna oblika poskus samomora. • Zakaj depresiramo in preprosto ne prosimo za pomoč: 1. Bojimo se zavrnitve. 2. S tem priznamo svojo šibkost. Moč - nemoč • Večino ljudi je težko pozdraviti, ko trpijo za psihosomatskimi boleznimi. Uradna medicina pacientom vzame vsako odgovornost za zdravljenje, s tem jim odvzame tudi občutek kontrole svojega zdravja in s tem svojega življenja. • Čim več je treba razmišljati o tem kaj lahko naredimo in čim manj kako se počutimo. • Dobro je imeti točno določen čas sprostitve. To je običajno že sam po sebi čas, ko čutimo, da imamo nad življenjem kontrolo. Vendar nobena dolgotrajna aktivnost ne sme biti povsem odvisna od drugih ljudi, niti ne sme zahtevati prevelikih stroškov. • Čeprav je čas počitka, čas dobre kontrole, ima eno pomanjkljivost; ne more rešiti vaših problemov. Psihodinamika moči in nemoči • Trpljenje izberemo, ker omogoča močan nadzor nad našim življenjem in življenjem mnogih, ki živijo z nami. • Nimamo skoraj nobene možnosti, da bi spremenili naše počutje, naša čustva, imamo pa skoraj popoln nadzor nad tem, kar počnemo, ne glede na to ali nas to zadovolji ali ne. • Če je tisto kar počnemo vsaj malo učinkovito, se bomo počutili bolje, saj je čustvena komponenta uspešnega vedenja vedno prijetna. Lovec - žrtev Če izberem pozicijo lovca, izberem odgovornost. Jaz sem izbral svoje vedenje! Posameznik neprestano izbira vedenje za katero je prepričan, da mu bo omogočilo optimalno zadovoljitev potreb! Če izberem pozicijo žrtve, se odgovornosti izognem: • Stvari se mi dogajajo, ker so okoliščine takšne. • Ničesar ne morem spremeniti, ker se ne da. • Sem nemočen/na. • Jaz bi delal-a veliko več, ampak ne morem… • Starši ne naredijo dovolj za svoje otroke. Lovec - žrtev Prepričanje, da ne morem storiti nič, da sem nemočen, razkraja pozitivno samopodobo. • Kaj je kljub vsemu pozitivnega v tem, da se počutim nemočen? Znebim se odgovornosti za svoje vedenje, za svojo neuspešnost, za svoje neprijetne občutke (razočaranje, nemoč, obup, negativna samopodoba…) Cone počutja Obstajajo tri cone počutja: • Cona udobja – naše potrebe so zadovoljene, življenje imamo pod nadzorom, čutimo sproščenost, varnost, udobje, srečo… • Cona bolečine – naše potrebe niso zadovoljene, življenja nimamo pod nadzorom, počutimo se zakrčeno, negotovo in neudobno, strah nas je in nesrečni smo… • Cona treninga – delamo, pridobivamo izkušnje, skrbimo, da smo v dobri kondiciji, razumno tvegamo, se razumno naprezamo… Samoaktivnost in pozitivna povratna zveza • Pozitivna samopodoba se najpogosteje razvije iz dobrega dela, • občutek lastne vrednosti iz tega, da prispevaš h končnemu rezultatu s svojim delom in • samospoštovanje s tem, da si sposoben nekaj konstruktivnega narediti… Človek ne more v brezdelju čutiti, kako pomemben je za svoje bližnje, prijatelje ali sodelavce, ali spoznati kako cenijo njegovo znanje in spretnosti, ali kako potreben jim je s svojo iznajdljivostjo. Samomorilni proces: razvoj in ranljivost 90% zaplet duševne bolezni, največkrat depresije bio; psihologija (Bostwick in Pankratz, 2000) genetika okolje razvoj samomorilnega vedenja samomorilni načrt samomorilni namen samomorilne misli sociologija 1. tveganje 2. izražanje poskus samomora OK ? neg. misli samomor stopnjevanje ranljivosti za samomorilno vedenje Razvoj samomorilnega vedenja: kar je bilo, kar je in kar bo ranljivost zdravljenje Življenjski dogodki Intervencije RetterstØl, 1993 Okolje, kultura, družba Hvala za pozornost! Dr. Aleksander Zadel [email protected] [email protected]